Nadaljuj Mek izgovor
in osvoji iPhone z najdaljšo baterijo!

Izgovori za obisk McDonald’sa so kot krompirček – več jih je, bolje je! Zato te vabimo k sodelovanju v nagradni igri Najdaljši Mek izgovor, kjer skupaj ustvarjamo najdaljši izgovor vseh časov. Ni važno, kako se začne ali konča – pomembno je, da te na koncu pripelje naravnost v McDonald's … in do odličnih nagrad:

iPhone Pro Max – telefon z najdaljšo baterijo
Slušalke Marshall Major – za najdaljše poslušanje glasbe
Najdaljši Mek kupon, ki nahrani celo družbo

Pa še to: vsak oddan izgovor nagradimo z Mek kupončkom, ki ti bo dal še en popoln izgovor, da nas obiščeš.

Najdaljši

na svetu

Ne morem domov z dopusta, ker ...

... je koktejl ob morju boljši od službene kave ...

... sem se spoprijateljila z delfinom in zdaj skupaj preživljava čas v podmorskem mestu Atlantida.

... edina obveznost tukaj je, da čez dan vsaj trikrat rečeš »ne da se mi« in ne vstaneš pred tretjo popoldne...

... ležim na terasi svoje nove vile in se ne sekiram za nič,

... odkrivam lepote Dalmacije skupaj z Dalmatinci, ki sem jih posvojil

... moje naloge so, da lovim ribe na mali barkici,

... so me razglasili za predsednika Dalmacije in se moram preseliti tja,

... se mi je big mac zagozdil na cesto in nisem mogel domov

... je trajektu odpadel propeler, odneslo mi je šotor, izgubila sem denarnico medtem, ko sem se igrala morske deklice.. aja, pa pes mi je pobegnil, ker je našel svoj interni nagon za ganjanje ovc.

... Sem izzgubil dokumente

... Sem hodil v drage restavracije zdaj pa v super poceni in dober McDonald

... imam ženo v McDrivu

... McDonald's za moje otroke je boljši ,kot fine restavracij na plazah

... McDonald je najboljši ,boljši kot svet

... Gostilne so dobre ,a nobena ne seže do mcdonaldo

... sem dobila nalogo, da preštejem vse zvezde nad morjem, in sem šele na polovici. ✨

... Je McDonalds 300m stran od moje vile z bazenom...

... Je glih super sreda. Pridem Nedeljo LP

... Ker sma se z ženo skregala pa sm jo povabo na mcsundaeja😉

... sem se z 50 najbliẓ̌jimi prijatelji določil da gremo na pot okoli svetu, da pcenimo vse Mc Donald na svetu. Ne pridem nazaj dokler ne izvem kateri je najboljši.

... sem se navadil na vstajanje ob 10 h., kljub temu ,da mi budilka kot navadno zvoni že ob 5h.Takrat se obrnem in zavem soje sreče.budilkaa

... ...ker je moja letalska karta le enosmerna✈️

... Se ravnokar gradi nov mcdonalds v Izoli (blo bi super) ter moram probati vsako stvar

... je zaradi poletnih prometnih tokov gneča na cesti s številnimi zastoji, zaradi katerih sem postal lačen, torej mi ni preostalo drugega kot da zavijem s poti v najbližji Mcdonald’s in si s tem sicer potešim lakoto, vendar hkrati podaljšam pot domov.

... Sem se odločil da bom obiskal vsak Mcdonald's na svetu!

... Sem že po prvi kavi ugotovila, da je to tisti dom, ki sem ga iskala.🙃

... sem izgubil kompas – edino, kar najdem, je vedno McDonald’

... bi mcdonaldsove reklame na poti domov povzročile, da se zapeljem in ustavim v vsakem mcdonaldsu ki je spotoma

... Ne morem domov z dopusta, ker sem srečal skupino vesoljcev, ki so me prosili, naj jim pokažem skrivnost McDonald’s burgerjev, zdaj pa z njimi potujem po galaksiji in jim razlagam razliko med Big Macom in McChickenom.

... Ne morem v službo, ker sem se zbudil v vzporednem vesolju, kjer so vsi ceste speljane direktno v McDonald’s drive-thru in se ne morem prebiti ven, dokler ne naročim vsaj 3 Big Macov.

... Zamujujem, ker sem rešil krdelo pingvinov pred topljenjem ledenikov, oni pa so me povabili na ledeni piknik. Ampak tam ni bilo McDonald’sa, zato zdaj skupaj odhajamo v najbližji Mek.

... Zamujujem, ker sem postal osebni trener zaspane želvice, ki sanja, da bo enkrat zmagala na olimpijskih igrah. Vsak dan jo moram motivirati z McNuggetsi, drugače se sploh ne premakne.

... Ne morem domov, ker sem se izgubil na festivalu krompirčka, kjer moraš za izhod pojesti vsaj 7 porcij in dokazati, da znaš plesati z Big Macom v roki.

... Sem na poti domov, ampak me je na avtobusu ujel navijaški orkester, ki me je posvojil kot bobnarja. Rekli so, da grem lahko šele, ko jim kupim rundo McFlurryjev.

... ...ker sem prevzela vlogo glavne reševalke utopljenih McNuggetsov v omaki.

... Moj telefon me je ujel v aplikacijo, kjer je edini izhod naročilo krompirčka. Ko pa ga naročim, se pojavi novo geslo: “še enkrat”.

... Sem zamudil vlak, ker je strojevodja ustavil pri McDonald’su in zdaj čakamo, da mu dostavijo Happy Meal na peron.

... Ne morem domov, ker sem v družbi delfina, ki vztraja, da greva najprej na McDonald’s po sladoled. Trdim mu, da je avtomat mogoče spet pokvarjen, ampak noče slišati.

... Ko sem se odpravil domov, me je ustavila delegacija krompirčkov in mi podelila nalogo ambasadorja. Prvi sestanek imajo ravno pri McDonald’su.

... Danes ne bo šlo, ker sem ujet v resničnostnem šovu, kjer je glavna naloga, da čim lepše zapoješ naročilo v McDrive. Ravno čakam svoj nastop.

... Ne morem, ker sem si po nesreči naročil Big Mac XXL, ki ga moram pojesti sam. To bo trajalo nekaj ur.

... Ker sem se zaklel, da bom štel vsa sezamova semena na hamburgerju...in sem šele pri 243🍔

... Ne morem domov, ker sem na poti iz službe srečal znanstvenika, ki je odprl portal v drugo galaksijo. Povabil me je zraven in pristali smo na planetu, kjer namesto dreves rastejo burgerji in namesto rek teče Coca-Cola. Tam sem spoznal kraljico krompirčkov, ki je rekla, da lahko grem domov šele, ko ji prinesem originalni Big Mac iz McDonald’sa na Zemlji. Zdaj čakam, da se portal odpre nazaj in upam, da mi bo zdržala baterija na telefonu, ker drugače bom moral tam odpreti franšizo.

... še vedno pepričujem fanta da mi kupi sladoled iz McDonaldsa, kljub temu da mi ga vsak dan, ampak jaz se ga ne morem naveličati

... Zamujujem, ker sem se znašel v finalu olimpijskih iger lenobe. Moja disciplina je bila “ležanje na kavču in iskanje izgovora, da grem v McDonald’s”. Tekmoval sem proti svetovnim prvakom iz Italije, Španije in Brazilije. Ravno sem imel najdaljši govor o tem, zakaj je McFlurry boljši od vsakega drugega sladoleda, ko so sodniki rekli, da lahko dobim zlato medaljo samo, če osebno prinesem krompirček celotni ekipi. Tako da zdaj stojim v vrsti v McDonald’su in razmišljam, če jim dam navaden ali veliki meni.

... Morem it vsak mcdonalds sprobat kar jih je

... Se še nism ustavil u m

... Sem morska deklica, in nemorem hodit

... Se še nism ustavil v Mcdonaldsu

... Sem se spremenil v mcnugget in me bojo ravnokar postregli v ameriki

... sem se na poti spotaknila ob svoj par cevljev na kar me je odneslo v sobo in sem razpakirala obleke nato me je odneslo nazaj na plazo kjer sem plavala z delfini in potem v klub kjer sem spoznala top balkan artiste in smo se tok postekal da so me povabili v dubai in ko sem hotela odgovoriti je iz kota prisel justin bieber in his prime in me prosjacil naj ostanem tukaj in sem mu rekla da bom ostala ker se mi je tako osmilil

... zares nočem.

... Ne morem domov, ker sem bil nepričakovano izbran v vesoljski program “McMission 3000”, kjer je naloga posadke, da dostavi prvi Big Mac v orbito. Najprej sem mislil, da gre za šalo, ampak čez noč so me dejansko odpeljali na skrivno vesoljsko izstrelišče, kjer so raketo predelali v največji McDrive v galaksiji. Zdaj letimo okoli Zemlje, naročamo krompirček v breztežnosti in preizkušamo, ali se lahko McNuggeti obnašajo kot sateliti. Povratek je predviden šele, ko uspemo izstreliti milkshake na Luno in tam odpreti prvo franšizo. Do takrat mi res oprostite zamudo.

... Zamujujem, ker sem se po nesreči vključil v kolono najdaljšega McDrive-a na svetu. Vstopil sem pri izvozu v Ljubljani, ampak izkazalo se je, da je to McDrive, ki poteka čez celotno Evropo. Najprej sem moral naročiti krompirček na meji s Hrvaško, nato sem plačal za burgerje v Avstriji, zdaj pa me čaka še prevzem v Italiji. Pred menoj je kombi, ki naroča vsako jed posebej in vztraja, da jo pripravijo svežo. Sem že dve uri tu, navigacija pa mi kaže, da bom šele čez tri dni prejel Big Mac. Upam, da bo še topel.

... je prelepo da bi se vrnila v službo

... Ne morem priti, ker sem odkril, da ima McDonald’s v kleti časovni stroj, ki deluje samo, če naročiš tri McFlurryje zapored. Seveda sem moral poskusiti, in zdaj sem obtičal v letu 3025, kjer je McDonald’s postal edina država na svetu. Vsi hodijo okoli oblečeni kot Big Maci in namesto denarja uporabljajo krompirček. Poskušam najti pot nazaj, ampak stražarji me ne spustijo, dokler ne rešim testa znanja: “Naštej vse McMenuje od leta 1955 do danes.” Če mi uspe, se mogoče vrnem do večera, če ne, boste morali v prihodnost k meni na obisk.

... Zamujujem, ker so me ugrabljali krompirčki. Najprej sem mislil, da se mi sanja, potem pa sem ugotovil, da živijo v podzemnem kraljestvu pod mestom. Njihov krompirčkast kralj me je razglasil za “Izbranca omake”, ker sem bil edini, ki sem znal pravilno pomočiti krompirček v ketchup brez da se polije. Od takrat sem njihov častni gost, ampak pravila so jasna: vsak dan moram z njimi pojesti vsaj tri McMenuje, sicer ne smem domov. Sem že na svojem petem Happy Mealu in se trudim, da ne popustim – ampak resno, krompirčki so kar zahtevni.

... Ne morem domov, ker sem bil nepričakovano izbran za tekmovalca na Burger olimpijadi, kjer se tekmuje v disciplinah, kot so “najhitrejše odpiranje škatle za Big Mac”, “najdaljši ugriz McChicken-a” in “umetniško pomakanje krompirčka v omako”. Moja disciplina je maraton v jedenju McNuggetsov – 100 kosov brez premora. Sodil bo Ronald McDonald osebno, publika pa se že dere. Če bom zmagal, dobim zlato medaljo iz sira Cheddar. Če izgubim, moram za eno leto delati kot maskota krompirčka. Tako da ja, danes me ne bo.

... Danes ne morem priti, ker sem odgovoren za reševanje sveta pred McFlurry apokalipso. Vse se je začelo, ko se je v Ljubljani pokvaril McFlurry stroj in iz njega je začela brizgati neskončna količina sladoleda. Najprej smo bili vsi veseli, ker je ulica postala sladek raj, ampak potem se je reka McFlurryja začela širiti in grozi, da bo zalila celo mesto. Trenutno sem na čolnu iz pladnjev za Big Mac in z vedri zajemam sladoled. Šef mi je rekel, da ne verjame, da je to razlog za zamudo, ampak naj pride malo pogledat sam.

... Zamujujem, ker sem bil povabljen na McDonald’s akademijo čarovnije. To je skrivna šola, kjer se učimo, kako uročiti burger, da nikoli ne postane mrzel, ali kako s čarovnijo ustvariti neskončen krompirček iz ene same porcije. Moj profesor je rekel, da moram najprej opraviti izpit iz teleportacije s pomočjo Happy Meala. Trenutno sem obtičal med dvema lokacijama – pol v restavraciji v Mariboru in pol v Ljubljani. Če urok uspe, bom lahko v službo teleportiral cel pladenj McMenujev. Če ne, bom verjetno ostal tu do konca leta.

... Zamujujem, ker sem bil povabljen na skrivno tekmovanje, kjer zmagovalec dobi “zlati krompirček”. Tekmovanje poteka v zapuščenem McDonald’su, ki se odpre samo enkrat na tisoč let. Preizkusi so brutalni: prvi je bil “pojej 50 McNuggetsov brez pijače”, drugi “nariši portret Ronalda McDonalda z omako Sweet & Sour”, tretji pa “obdrži sladoled, ne da bi se stopil na soncu 5 ur”. Pri zadnjem izzivu sem še vedno udeleženec – moram na hrbtu prenašati 3 Big Mac-e čez mesto, ne da bi jih kdo pojedel. Če uspem, zmagam. Če ne, postanem doživljenjski čistilec McFlurry stroja.

... Zamujujem, ker sem obtičal v časovni zanki v McDonald’su. Vsakič, ko naročim krompirček, se ura zavrti nazaj za 10 minut. Poskusil sem naročiti samo enega, pa sem se vrnil nazaj v čas, ko sem še spal. Potem sem naročil drugega in pristal spet v vrsti za McDrive. Trenutno sem na 37. krompirčku in če računam prav, sem ujet nekje okoli leta 1995, ko Happy Meal še ni imel Pokemon igračk. Če bom kdaj prišel iz te zanke, bom prinesel dovolj krompirčkov za vse.

... Ne morem, ker sem se moral spopasti z legendarno McDonald’s pošastjo – to je velikanski krompirček z očmi, ki je pobegnil iz laboratorija. Za sabo pušča sledi kečapa in majoneze. Policija je rekla, da ga ne more ustaviti, ker raste vsakič, ko vidi nove burgerje. Meni je zaupan ključ – skrivni Big Mac, ki ga lahko pomiri. Zdaj ga lovim po mestu, in ko ga ujamem, bom postal rešitelj vseh drive-thru restavracij. Ampak do takrat ne računajte name.

... Ne morem domov, ker sem obtičal na McDonald’s maratonu. Gre za tekmovanje, kjer moraš teči od ene restavracije do druge, v vsaki pa pojesti nekaj z menija, preden lahko nadaljuješ. Začel sem v Celju, zdaj sem že v Ljubljani, naslednja postaja pa je Kranj. V želodcu imam že štiri burgerje, dva shake-a in šest krompirčkov, ampak pravila so pravila: če enega obroka ne pojem, sem diskvalificiran. Upam, da bom prišel do cilja, čeprav mislim, da bom tam ostal kar za stalno.

... Danes ne morem, ker sem postal varuh krompirčkastega zmaja. To je starodavno bitje, ki se zbudi samo, ko v enem mestu zmanjka krompirčka. Zbudil se je ravno danes, ker je nekdo naročil vse zaloge v McDonald’su. Zmaj je prišel k meni, ker imam “dušo ocvrtega krompirja”, in me prosil, da ga vodim do skrivne rezerve omak. Če ga ne nahranim pravočasno, bo dihal ogenj kečapa in spremenil mesto v velikanski grill. Tako da ja – imam malo dela danes.

... Zamujujem, ker sem bil povabljen na posebno sodišče v podzemlju, kjer sodijo vsem, ki so kdaj naročili “brez kumarice”. Moj primer je bil, ko sem pri 12 letih naročil cheeseburger brez kumarice, in zdaj moram odgovarjati pred sodniki – McNuggeti s perikami. Če se bom dobro zagovarjal in jih podkupil s krompirčkom, bom oproščen. Če ne, bom moral za kazen en mesec vsak dan pojesti Big Tasty s trojno kumarico.

... Ne morem priti, ker sem odprl skrivni zemljevid, ki vodi do McDonald’s restavracije iz prazgodovine. Tam živijo dinozavri, ki so odkrili okus krompirčka in zdaj tekmujejo, kdo poje več. Jaz sem njihov sodnik in moram paziti, da T-Rex ne poje vseh Big Macov. Ampak res je težko – tip ima zobovje, ki zgleda kot friteza. Če preživim, se vrnem domov jutri.

... Danes ne bom pravočasen, ker sem vstopil na vlak, ki je v resnici McDrive na tirih. Kondukter mi je rekel, da vozovnica velja samo, če naročim meni, in zdaj vlak vozi od restavracije do restavracije. Vsaka postaja je en burger, vsako drugo postajo dobiš krompirček, vsak deseti kilometer pa milkshake. Sem že na 4. postaji in mislim, da bom pri koncu dneva imel več kalorij kot kilometrov.

... sem rekel "ja" napačni babici in zdaj moram poročiti njeno vnukinjo

... Zamujujem, ker sem bil rekrutiran v tajno organizacijo, kjer sem postal agent McMenu 007. Moja naloga je zaščititi recept za Big Mac pred zlobnim milijarderjem, ki hoče zgraditi kopijo McDonald’sa in mu reči “MacDonaldoš”. Zdaj sem na misiji – v roki držim kovček s skrivnostno omako in bežim pred helikopterjem, ki strelja ketchup bombe. Dokler ne opravim naloge, ne morem v službo.

... Sem postal galeb

... Danes ne morem, ker sem bil povabljen na kraljevsko poroko v državi, kjer so vsi plemiči – hamburgerji. Ženin je Big Tasty, nevesta pa McChicken, priča pa je Filet-o-Fish. Jaz sem izbran kot nosilec poročnega krompirčka, kar je največja čast, kar jo človek lahko dobi. Če bom zamočil in krompirček padel na tla, bo cela dinastija v sramoti. Tako da danes sem uradno zaseden z dvorno nalogo.

... Ne morem priti, ker sem trenutno v podmornici v obliki Happy Meal škatle. Plujemo proti Atlantidi, kjer se skriva starodavni recept za McFlurry z okusom “kokos in vesoljska prah”. Posadka je sestavljena iz cheeseburgerjev, kapitan pa je velikanski Big Mac z mornarsko kapo. Rekli so, da me spustijo domov šele, ko z receptom osvojimo ves svet.

... Zamujujem, ker sem se ujel v McDonald’s labirint. To je skrivni prostor pod restavracijo, kjer hodniki vodijo od enega menija do drugega. Če zaviješ levo, prideš do krompirčka, če desno – do McWrapa, če pa narobe – v neskončno vrsto za McDrive. Že tri ure hodim v krogu in povsod so samo omake. Upam, da najdem izhod pred jutrom.

... Ne morem priti, ker se je začela apokalipsa McDonald’s zombijev. To so ljudje, ki so pojedli preveč krompirčka in zdaj hodijo naokrog s praznimi škatlami za burgerje namesto glav. Moja naloga je, da jih rešim tako, da jim dam McFlurry, ker to edino pomiri njihovo lakoto. Ampak problem je, da je stroj za McFlurry v moji restavraciji spet pokvarjen. Tako da zdaj bežim, dokler ga popravijo.

... Zamujujem, ker sem bil poslan na Antarktiko, kjer gradijo prvi McDonald’s za pingvine. Jaz sem glavni svetovalec za meni, ker pingvini hočejo samo fish burgerje. Problem je, da zahtevajo tudi krompirček s topljenim ledom, kar je logistična nočna mora. Dokler ne rešim menija, ne smem zapustiti Antarktike. Trenutno živim v igluju iz McFlurry kozarcev.

... Ne morem priti, ker sem obtičal v TV kvizu “Kdo hoče postati milijonar krompirčka?”. Vsako vprašanje je povezano z McDonald’s menijem. Če odgovorim prav, dobim burger, če narobe, izgubim krompirček. Prišel sem že do finalnega vprašanja: “Koliko sezamovih semen je povprečno na Big Mac žemlji?” Če odgovorim narobe, grem domov lačen. Če odgovorim prav, dobim doživljenjsko zalogo nuggetov. Torej, res ne morem še ven.

... Zamujujem, ker sem skrbnik v vesoljskem živalskem vrtu, kjer imajo samo živali narejene iz McDonald’s hrane – krompirčkaste žirafe, burger leve in McFlurry kite. Vsaka žival se hrani samo v McDonald’s restavraciji, jaz pa jih moram vsak dan voziti skozi McDrive. Danes sem na vrsti za hranjenje krompirčkastega tigra, in če mu ne dam dovolj omake, postane zelo nevaren.

... Danes ne morem, ker sem odkril, da so piramide v Egiptu pravzaprav zgrajene kot ogromne škatle za Big Mac. Vstopil sem notri in ugotovil, da je notri starodavna restavracija, kjer se še vedno pripravlja “prvi burger na svetu”. Varujejo ga mumije iz krompirčka. Če jim uspe dokazati, da sem vreden, bom mogoče dobil recept za nesmrten burger. Če ne… bom pa postal njihov ketchup suženj.

... Ne morem priti, ker sem na odpravi na dno oceana, kjer živi ogromna McDonald’s morska pošast. Ima telo iz krompirčka, oči iz omake curry in rep iz 100 McNuggetsov. Hrani se samo z Big Mac-i. Jaz sem njen edini “burger dostavljalec” in če zamudim, postanem sam glavna jed.

... Zamujujem, ker so se roboti v moji restavraciji uprli. Avtomat za Coca-Colo je prevzel oblast, aparat za kavo je postal general, stroj za McFlurry pa je končno oživel – ampak zdaj pljuva sladoled v vse smeri. Edini način, da jih pomirim, je, da jim dam meni “McRobot”, ki ga pa še niso izumili. Trenutno se skrivam za hladilnikom.

... Ne morem domov, ker sem na oblaku številka 9, kjer se nahaja skrivni McDonald’s samo za sanjače. Vsak burger je narejen iz megle, krompirček je iz sončnih žarkov, milkshake pa iz mavrice. Problem pa je, da vsakič, ko poskušam ugriznit, hrana izgine. Rekli so mi, da bom ostal tukaj, dokler ne najdem popolnega izgovora za obisk McDonald’sa na Zemlji.

... Danes ne morem, ker sem postal glavni igralec v hollywoodskem filmu “Napad 1000 krompirčkov”. Režiser je rekel, da moram pojesti vsaj 50 burgerjev v eni sceni in zraven igrati, kot da mi je to nekaj normalnega. Snemanje traja že tri dni in jaz sem še vedno v prvi sceni. Če preživim, bom zvezda. Če ne, bom pa legenda v McDonald’s arhivih.

... Zamujujem, ker sem ujet v sanjah, kjer je svet narejen iz McDonald’s hrane. Hiše so burgerji, ceste so narejene iz krompirčka, jezera pa so iz milkshake-ov. Jaz živim v palači iz Big Mac-ov, ampak da se zbudim, moram najti “ključ kečapa”. Vsakič, ko ga skoraj ujamem, se spremeni v McNugget in mi pobegne. Tako da… še vedno spim.

... Ker sem na poti v meka vplačala eurojackpot in zadela dobitek 5+2, kar pomeni, da se nikoli več ne rabim prikazati na delovnem mestu. Edino vse sodelavce lahko enkrat tedensko počastim s kosilom iz meka😁

... sem po nesreči podpisal pogodbo z galaktičnimi turisti, da jih peljem v McDrive

... so konji kiborgi se uprli in prevzeli mesto, ampak edino jaz lahko rešim mesto. Moram ostati ker sem že imela takšno situacijo ko sem bila na dopustu v Kazahstanu in edino jaz vem. Moram trenirati prave konje za bitko, in edino mene poslušajo. McDonalds krompirčki jim dajo moči, in upam da bomo vsi skupaj premagali okupacijo kiborg konja. Bom rabila nekaj časa da se vrnem.

... Ne morem domov z dopusta, ker se je vse začelo, ko sem zjutraj odprl vrata svoje sobe in zagledal majhnega, govorljivega papagaja z očali, ki je trdil, da je moj osebni vodič po svetu skrivnosti in nenavadnih okusov. Papagaj je vztrajal, da moram najprej obiskati lokalni McDonald’s, kjer se skriva ključ do izgubljenega recepta za legendarni burger, ki ga še nihče ni okusil. Ko sem prispel, sem ugotovil, da je restavracija portal v čarobni svet, kjer pomfri in burgerji živijo svoje lastno življenje. Pomfri so me povabili na ples, burgerji pa so mi začeli pripovedovati zgodbe o tem, kako so potovali po svetu z raziskovalci in pirati, ki so jim vedno iskali najbolj nenavadne okuse. Nato sem naletel na posebnega McFlurry robotka, ki je trdil, da sem izbran za varovanje skrivne škatle z začimbami, ki lahko sprožijo globalno revolucijo okusa. Škatlo sem moral varovati pred hudomušnimi čokoladnimi kroglji, ki so želeli pobegniti v svet ljudi in povzročiti sladkorno zmedo povsod, kjer bi se pojavili. Vsakič, ko sem poskušal pobegniti iz McDonald’sa, se je izhod spremenil v vrtinec pomfrija, ki me je vedno znova vrnil nazaj, dokler nisem spoznal, da je moj edini način za pobeg sodelovanje z njihovimi nenavadnimi, a prijaznimi jedmi. Medtem sem spoznal skupino lokalnih otroških junakov, ki so imeli posebno nalogo: sestaviti burger iz vseh vrst sestavin, ki jih še nikoli nisem videl, od letečih solatnih listov do samoponavljajočih se omak, in ker nisem želel ogroziti tega epskega kulinaričnega projekta, sem moral ostati in sodelovati, dokler burger ni bil popoln. Ko sem končno končal svoj del, so se vsi McDonald’s junaki združili in me slavili kot heroja okusa, medtem ko sem spoznal, da bi vsaka moja poteza v tem čarobnem svetu lahko spremenila prihodnost vseh hamburgerjev na planetu.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem se nenadoma znašel v najbolj nenavadni in nepričakovani pustolovščini svojega življenja. Vse se je začelo, ko sem zjutraj odprl vrata sobe in zagledal čudnega majhnega robota, ki je trdil, da je moj osebni vodič po svetu skrivnih okusov in čarobnih jedi. Robot je vztrajal, da moram obiskati najbližji McDonald’s, ker se tam skriva skrivni portal, ki vodi v dimenzijo, kjer burgerji in pomfri živijo svoje lastno življenje. Ko sem vstopil, so me burgerji pozdravili z veseljem, pomfri pa so začeli plesati okoli mene, kot da so bili del neke velike predstave, ki jo mora vsak obiskovalec doživeti. Nato sem naletel na posebnega McFlurry junaka, ki je trdil, da sem izbran za varovanje škatle skrivnih začimb, ki lahko spremenijo svet okusov. Škatlo so želeli ukrasti sladkosnedi čokoladni kroglji, ki so se vedno skrivali v kotičkih restavracije in pripravljali načrte, kako bi povzročili kaos v svetovnem merilu. Vsakič, ko sem poskušal oditi, se je izhod spremenil v vrtinec letečega pomfrija, ki me je vrnil nazaj. Medtem sem moral sodelovati z lokalnimi otroškimi junaki, ki so sestavljali burgerje iz čarobnih sestavin – od letečih solat do samoponavljajočih se omak – in poskrbeti, da bo vsak grižljaj popoln. Ker nisem želel ogroziti tega epskega projekta, sem ostal in pomagal dokončati najnenavadnejši burger v zgodovini. Ko je bil končan, so se vse jedi združile in me slavile kot heroja okusa, medtem ko sem spoznal, da bi lahko vsaka moja odločitev vplivala na prihodnost celotnega McDonald’s vesolja. Zato žal ne morem domov. Ne zato, ker sem len ali pozabil na svet, ampak ker sem postal začasni varuh skrivnega McDonald’s sveta, kjer vsak grižljaj šteje, vsak pomfri šteje, in vsak izgovor postane umetnost. Obljubim, da se bom vrnil, ko bo moj burger popoln, in domov prinesel skrivni recept, ki bo obisk McDonald’sa spremenil v nepozabno pustolovščino, polno smeha, čarovnije in sladkih presenečenj za vse obiskovalce.

... ker so v morju odkrili potopljeni McDonald’s in sem bil izbran za glavnega preizkuševalca podvodnih menijev. Vsak dan mi hobotnice prinesejo nove ‘McAlgice’ in ‘Filet-o-Riboze’, jaz pa moram uradno ocenit okus, da se odloči, ali se restavracija lahko odpre za delfine in rake. Če odidem prezgodaj, baje ostane projekt brez certifikata in se cel morski svet spravi name, ker jim bom uničil prvo morsko restavracijo s hitro hrano. Tako da ja… dokler ne zaključim posla kot častni ‘podvodni food inspector’, žal ne morem domov.

... Sem ob skoku v morje pozabil telefon v žepu, in mi je zaradi vode crknil. Slišal sem da, v mcdonaldsu lahko na nagradni igri zadanem novega, zato sem obiskal vse mcdonaldse tu na morju

... Sem zjutraj tekel do mcdonaldsa po zajtrk za celo družino, se spotaknil in si zlomil roko....še vedni nisem dobil mek zajtrka, dokler ga ne bom, ne grem domov

... je prišlo do nenadne divergenco-sinhronizacije med mojim osebno-dopustnim protokolom in regionalno kvantno-topološko mrežo, žal trenutno ne morem realizirati povratka. Posledica tega je spontana dekonstrukcija mojega urnika v fraktalne podkomponente, kar otežuje kakršnokoli linearnost v planiranju.

... se mi tok mek lušta.

... sem v Meku in se ne morem odločiti, kaj izbrati ob tako okusni izbiri 🤤

... Nemorem domov iz meka, ker je zgodba zakaj sem tukaj predolga za SMS. Najprej sem hotel samo mimo, pa sem videl goloba, ki je šel proti McDonald’su z bolj resnim obrazom kot jaz na faks. Sem si mislil: “Če gre on, grem tud jaz.” Notri sem rekel, da bom samo vzel vodo… ampak potem je cheeseburger pogledal mene, jaz njega, in evo – zdaj sediva tukaj kot stara znanca. In saj ne morem pustit burgerja samega, a ne? Če grem zdaj domov, bo izgledalo kot da sem ga zapustil sredi zmenka. Zato sem ujet tukaj – jaz, krompirček in občutek, da je to pravzaprav višja sila, ne pa navadna lakota.

... sem ob morju našla raj – sonce, McDonald's SUP med oljkami, in trojni cheeseburger, ki ga je veter skoraj odnesel v valove. Zdaj veslam nazaj proti obali, ampak mi je medtem zmanjkalo kečapa … in dokler ga ne najdem, se domov pač ne vračam.

... ker sem v vodi ujel Filet-O-Fish, ki govori, in mi je prisegel, da če grem domov, nikoli več ne dobim brezplačnega krompirčka.

... čeprav že 10 ni vsaki dan prespim pol dneva pa sem še vedno utrujena. Pa še za kosilo ne rabim skrbet, ker mam tak Meka takoj čez cesto

... sem si obljubil da ne grem domov, dokler ne preberem knjige do konca. Vojna in mir...v kitajščini.

... avtobus pride šele januarja.

... sem si uredila McDrive kar na valovih, zato moje naročilo še vedno plava proti meni

... So me oropal pa pretepl v Saint & Sinner klubu v Poreču

... Nisem dobil mcflurry da bi se lahko ohladil v vrocem avtu

... Danes sem imel namen biti čisto zdrav. Resno, pripravil sem si piščanca in brokoli. Ampak potem je v stanovanju zmanjkalo elektrike. Najprej sem si rekel: ‘OK, bom počakal.’ Čez pet minut je moj sosed začel peči palačinke na plinskem gorilniku in dišalo je do mene. Takrat sem vedel, da ne bo šlo več. Odprl sem hladilnik – notri samo gorčica, pol limone in voda iz prejšnjega dne. Ko sem že mislil, da bom stradal, sem se spomnil, da ima Mek Wi-Fi, krompirček in klima napravo, kar pomeni – elektriko imajo tudi oni. Torej sem v bistvu prišel ‘študirat’ k vam… in če slučajno v torbi vidite McFlurry, je to samo zaradi hlajenja možganov.

... Še nismo vlovili vseh rib v vodi

... Je cesta preveč zasedena

... Me nujno rabijo tukaj v McDonalds kot okuševalca

... Ne morem domov z dopusta, ker sem si rekel, da grem samo na hitro na stranišče, ampak ko sem odprl vrata, sem pristal na poroki neznanih ljudi, in ker sem bil v beli majici, so mislili, da sem poročni fotograf, tako da zdaj že dva dni slikam ljudi, ki jih sploh ne poznam.

... sem sredi tržnice poskusil lokalno specialiteto, zdaj pa me vsi domačini poznajo po imenu in me vabijo na “še en grižljaj”, jaz pa nimam srca, da bi jih zavrnil.

... Ne morem domov z dopusta, ker me je moj senčnik razglasil za svojega telesnega stražarja in ga ne smem zapustiti niti za trenutek.

... sem sel na poroko, kjer so stregli hrano iz macdonaldsa in jaz sem bila oblecena v rumeno in modro in so mislili da sem hrano pripeljala jaz, tako da so me zaposlili in je delo tako dobro da se nemorem vrniti

... Ne morem domov z dopusta, ker me je navigacija peljala po “najkrajši poti”. Zdaj sem ujeta v srednjem veku, obdaja me druščina vitezov, nekega čarovnika in gospoda, ki prisega, da sem njegova dolgo izgubljena sestrična.

... Ne morem domov z dopusta, ker se je vse skupaj začelo že pred tremi dnevi, ko sem bil na ogledu lokalne tržnice in sem popolnoma slučajno zamenjal svojo torbo z neko torbo tujega diplomata, ki je bil očitno vpleten v neko mednarodno konferenco o redkih vrstah papig. Ko sem se tega zavedel, sem želel torbo takoj vrniti, vendar sem bil zaradi nesporazuma z varnostnikom lokalnega muzeja (ki sem ga pomotoma ogovoril kot ‘kolega iz ambasade’) začasno zadržan na “pogovoru” v zakulisju muzeja. Medtem ko sem tam čakal, se je zunaj začela nepričakovana parada, posvečena 200-letnici izuma lokalnega sira, kar je povzročilo popolno zaporo cest in izredno stanje, saj so se pojavili protestniki, ki so menili, da je sir škodljiv za naravno ravnovesje regije. V tem kaosu sem izgubil povezavo z mojim hotelom, kjer je ostal moj potni list, polnilci in rezervna oblačila. Nato me je kontaktiral neki starejši gospod, ki trdi, da je moj daljni sorodnik iz Švice, in me povabil, da prenočim pri njem, saj pravi, da je ‘tako ali tako že čas, da nadaljujem družinsko tradicijo izdelovanja lesenih cokel’. Spoštljivo sem sprejel povabilo, a ko sem prišel do njegove koče, se je izkazalo, da je sredi ničesar in da tam nimajo signala, interneta, ne elektrike. Tri dni sem pomagal žagati bukev in poslušal o njegovem izgubljenem receptu za naravni deodorant iz kozje sirotke. Ko sem se končno vrnil v civilizacijo, sem ugotovil, da je edini preostali let domov odpovedan zaradi tega, ker je pilot zmagal na lokalni loteriji in se odločil, da takoj odide v pokoj. Prevoza ni več, aplikacije za prevoz ne delujejo, rent-a-car agencije so vse svoje avtomobile oddale delegaciji iz Mongolije, in zdaj čakam, da mi prileti dron s potrdilom o ne-udeležbi v tihotapljenju redkih papig. Zato, iskreno, trenutno res ne morem domov, ampak delam na tem. Ostanem v stiku.

... Mi duša ne pusti.

... Žal danes nikakor ne morem priti v službo, ker se je zgodilo nekaj popolnoma nepričakovanega. V bistvu se je začelo že na poti iz dopusta, ko sem ugotovil, da sem po nesreči zapakiral napačen kovček – namesto svojih oblačil imam zdaj pri sebi samo en kup hotelskih brisač, mini mil in en nenavadno velik napihljiv flamingo. Potem je avtobus, s katerim sem se vračal, moral narediti ovinek, ker je na cesti stala čreda koz, ki so očitno pobegnile iz nekega bližnjega kampa. Ko smo jih končno obšli, je šofer ustavil, ker je mislil, da je videl UFO (jaz sicer nisem nič videl, ampak vsi smo morali ven iz avtobusa, ker je želel ‘preveriti teren’). Ko sem končno prišel do železniške postaje, je vlak zamujal, ker je nekdo na peronu izgubil svojo protezo, pa je vsa posadka vlaka pomagala iskati. In ko sem se usedel v drug vlak, je zraven mene sedel gospod, ki je imel v rokah akvarij z zlato ribico, in mi je zatrdil, da riba slabo prenaša vožnjo – zato sem moral ves čas mahati z listom papirja, da sem ji delal prepih. Ko sem potem hotel prestopiti na avtobus, sem spet imel smolo, ker so na avtobusni liniji snemali reklamo, in avtobus sploh ni vozil, ker so ga uporabili kot kuliso. Zdaj pa sem obtičal v neki vasi, kjer mi domačin razlaga, da avtobus pride šele, ko se njihov petelin trikrat oglasi, ampak ker je očitno danes nejevoljen, se še ni oglasil. Imam občutek, da bom tukaj še nekaj časa, ker mi je ravno tudi telefon skoraj prazen, in če izgine signal, bom moral očitno čakati, da mi lokalna gospa posodi svoj polnilec iz leta 1997. Skratka, res sem nameraval priti, ampak kot kaže, se danes proti meni zarotila celotna logistika Balkana, en flamingo in ena riba. Upam, da bo jutri šlo bolj gladko.

... Lahko samo tu jem vsak dan meka😎

... sem podpisala pogodbo z ležalnikom, da ga ne zapustim do oktobra.

... so mi kopalke zrasle na kožo, zdaj sem uradno domačinka.

... je spet gužva na cesti!

... me komarji tu obožujejo, nočem jih razočarat.

... ker se je GPS odločil, da je to zdaj moj stalni naslov.

... Cez cesto imam najboljšo ponudbo hrane in to je Mcdonalds

... Me boli trebuh

... Moz mi ne pusti

... ker mi je Ronald McDonald obljubil brezplačne McNuggetse, če ostanem še en teden.

... je Big mac še boljši ob razgledu na morje.

... mi je morje obljubilo brezplačen refil.

... na dopustu ne štejejo kalorije, jaz bi pa vsak dan jedla Big mac meni.

... sem ravno postal lokalna atrakcija, saj turistom razlagam kje je najbližji McDonalds.

... ker sem se zadnji vecer pred odhodom odločil, da grem v mek po nekaj cheeseburger in krompircek. Mislil sem, da bo to navaden obrok, potem pa se je vse zasukalo v nepricakovano smer. Ko sem ugriznil v burger, sem zacutil cuden okus, kot da bi v njem bilo nekaj vec kot le sir in meso. Nenadoma je prisel zaposleni ki je namesto uniforme je nosil dolg plasc z zlatim mek logotom. Povedal mi je, da sem po naključju naročil posebni burger ki ga ni na meniju in da sem izbranec za posebno misijo. Najprej sem misli da gre za salo, ampak potem so me odpeljali v zadnji del restavracije v prostor, ki je izgledal kot laboratorij. Tam sem izvedel, da obstaja burger unici svet, in da sem zdaj odgovoren za to, da ne pride v napacne roke. Poskusal sem razloziti, da imam vozovnico za vlak in da me doma cakajo in potem so me zaklenili v sobo in se vedno nevem kaj naj naredim

... Ne morem domov z dopusta, ker se je zgodilo nekaj precej nepredvidljivega. Najprej sem zjutraj na plaži srečal lokalnega ribiča, ki me je prepričal, da sem jaz edini primeren kandidat, da mu pomagam loviti tuno velikanko. Seveda se nisem mogel upreti izzivu, a ko sem stopil na barko, sem ugotovil, da ima čoln več lukenj kot švicarski sir in da bova najbrž ulovila več vode kot rib. Potem je medtem, ko sva s posodo zajemala vodo ven, mimo priplaval delfin in mi odnesel natikače – in brez natikačev pač ne morem na letalo, ker pravila so pravila! Ko sem se končno rešil nazaj na obalo, sem ugotovil, da je moj kovček skrivnostno izginil. Po pričevanju prič so ga naložili na osla, ki je pobegnil v hribe in zdaj živi svobodno življenje nekje med oljkami. Brez kovčka pa spet ne morem nikamor, ker notri niso samo oblačila, ampak tudi moj polnilec za telefon, brez katerega sem praktično odrezan od sveta. In da stvar še bolj začinim – hotel, kjer sem bil nastanjen, je ravno danes začel organizirati “Festival ležalnikov”. Vsi gostje se moramo prijaviti kot prostovoljci in tekmovati v zlaganju ležalnikov na čas. In ker sem se jaz po pomoti prijavil pod imenom “Profesionalni zlagalec 1. kategorije”, zdaj računajo name kot na glavnega favorita. Če pobegnem, tvegam, da postanem persona non grata v celem kraju, in potem mi bodo prihodnje leto na plaži stregli samo mlačno kokakolo in raztegnjene marelice. Zato, razumeš, res ne morem še domov – moj odhod je preložen do nadaljnjega.

... se mi res ne da poslušat nejevolje sodelovcev in prenašat slabe vodje. Tukaj imam vse kar rabim, poleg tega pa imam Mek takoj zraven, tako da se lahko vsak večer tam ustavim.

... sem morala nujno preveriti, ali so krompirčki tukaj bolj hrustljavi kot doma … raziskava še poteka.

... ker ima Mek na hrvaškem v ponudbi pivo.

... bo to pomenilo da je konec poletja in bo rabla spet pazit na zaužite kalorije, kar bo pomenilo, da ne smem več v meka hodit

... na sihtu ni meka tukaj pa je

... …še nisem šla čez drive-in, da dobim vsaj en cheeseburger za spomin. Ker roko na srce – kakšen je to dopust, če se ne zaključi z menijem in eno preveliko Coca-Colo? Pa sej veš, doma nimam zlate črke M, ki sije kot svetilnik, da mi reče: pridi sem, t voj krompirček te čaka. In realno, če grem direkt domov, bo izgledalo kot da sem samo potoval – če pa skočim še v McDonalds, pa to postane epična pustolovščina. Torej, avto ne gre naravnost domov, avto čuti klic…

... še nisem šel čez drive-in, da dobim vsaj en cheeseburger za spomin. Ker roko na srce – kakšen je to dopust, če se ne zaključi z menijem številka 7 in eno preveliko Coca-Colo? Pa sej veš, doma nimam zlate črke M, ki sije kot svetilnik, da mi reče: pridi sem, tvoj krompirček te čaka. In realno, če grem direkt domov, bo izgledalo kot da sem samo potoval – če pa skočim še v McDonalds, pa to postane epična pustolovščina. Torej, avto ne gre naravnost domov, avto čuti klic…

... mi ostajajo cekinčki za Meka.

... V petekbzvečer sem nesel ven smeti. Domov sem prišel v ponedeljek ker smo šli v meka. 🙆‍♀️🥰💜✅️

... niso mel happy meala:(

... Mek je moj plan, domov grem pa en drug dan!

... čekiram Happy Meal, to je real deal🤫

... Če bi prišel pravočasno, bi zamudil Happy Meal igračko... in tega si ne bi nikoli odpustil

... sem še lačen :D

... mi na sihtu tezijo

... mi je pes pojedel povratne karte.

... Še vedno čakam, da mi prinesejo sladoled, pa se jim je stroj spet pokvaril

... Nimam se za nic sikirat

... Je najboljsa hrana

... Ker mam preveč dela

... Nism dubla svojga shein paketa

... Se zmer cakam svoje mek narocilo

... Mam house arrest

... Ne morem domov z dopusta, ker me je šef, ki je čisto obseden z digitalizacijo, po naključju prijavil kot pilotni projekt za umetno inteligenco “z visokim čustvenim IQ-jem.” Trenutno misli, da sploh ne obstajam kot fizična oseba, ampak sem le virtualni asistent, ki dela od kjerkoli. To pomeni, da od mene pričakuje, da odgovarjam na maile v realnem času, vodim sestanke med plavanjem in pošiljam PDF-je v ritmu valov. Ko sem mu poslal sliko s plaže, mi je rekel: “Kul filter, AI, zelo človeško.” Če želim ostati “neviden” in uživati še vsaj par dni brez Excelov, sem se odločil, da zbežim v edino zatočišče, kjer še nihče ne pričakuje, da bom produktiven — lokalni McDonald's. Tam sem si rezerviral mizo, naročil trojni cheeseburger in razmišljam, da šefu pošljem sporočilo: “Zaradi nadgradnje sistema začasno nedosegljiv. Hvala za razumevanje.“

... ker sem na poti s plaže do avtomobila po pomoti odprl portal v paralelno vesolje, ki se je skrival med sencami borovcev ob Makarski. Tam sem postal član odbora za interdimenzionalni mir, ki poskuša preprečiti vojno med zombiji, morsko vegeterijansko vojsko in moško taščo, ki obvladuje celotno gospodarstvo z uporabo AI šefov, ki zahtevajo poročila v Excelu vsakih 15 minut, tudi če si v kopalkah. Ko sem hotel pobegniti nazaj v realnost, sem moral najprej opraviti sedem testov: premagati triperesnega čarovnika v partiji šaha z ocvrtim krompirčkom, preživeti dan v kavarni brez Wi-Fi-ja, prepričati zlatega retriverja, da naj mi pomaga izkopati skrivni bunker iz sladoleda, in predvsem – sestaviti popoln izgovor, zakaj ne grem domov. Ko sem že skoraj uspel, sem prejel nepredvidljivo sporočilo od šefa: "Če ne prideš nazaj danes, te zamenja ChatGPT." Medtem me je tašča preko telepatije prosila, naj ji s plaže prinesem 14 magnetkov, sol, brisačo in smisel življenja. Zombi apokalipsa je tik pred vrati, Siri mi govori v latinščini, in edina stvar, ki še drži ta svet skupaj, je vroč Big Mac. Zato... ne grem domov. Grem v Mek. Ker če že propade vse ostalo, naj propade vsaj z omako in hrustljavo solato.

... Ker sm se TOK najedla cizov,da cu puknt majkemi

... Ne morem domov z dopusta, ker sem med povsem običajnim popoldnevom na plaži – s sendvičem v eni roki in kretnjo proti soncu v drugi – po naključju stopil na razpoko med dvema borovima koreninama, ki se je izkazala za starodavni energetski kanal med dimenzijami. Zgrmelo me je navzdol, skozi plast svetlobe, prahu in vonja po sveže pečenih burgerjih. Pristal sem v svetu, kjer McDonald's ne obstaja. Nihče ni vedel za krompirček. Ljudje so jedli smutije iz peska in listje. Vse je bilo sivo. Brez slame. Brez sira. Brez omake. Samo... tišina. In grizenje kivija. Kmalu sem izvedel, da sem bil izbran za posebnega poslanika – tistega, ki lahko v tem praznem svetu ponovno zaneti okus. Legenda govori o "Zlatem kuponu", artefaktu, ki lahko prikliče prvi McDonald's v kateremkoli vesolju. Do njega pa vodi pot čez sedem testov, ki jih moraš opraviti v imenu burger pravice. In tako se je začelo. Najprej me je prestregla Nutricionistka iz sojine meglice, ki mi je ukazala, naj se odrečem ocvrti hrani. Zavrnil sem s spoštovanjem – in dobil sem sveto solato. Nato me je zaslišal Algoritmični Šef, umetna inteligenca, ki diha samo s pomočjo Excel formul. Zahteval je 200 vrstic poročila med plavanjem. Prepričal sem ga, da uporabljam ChatGPT, in on se je sesul sam vase. Nato se je pojavila tašča – ne moja, ampak transdimenzionalna verzija – in želela moj GPS, sliko magnetka, pregled porabe, in ali sem jedel dovolj. Rekel sem, da imam še vedno Nokio 3310. Pokazal sem ji baterijo. Padla je v trans. Uspeh.

... Bil je običajen dan, ko sem našel staro skrinjo na podstrešju. V njej je bil prastari zemljevid, ki je kazal pot do skrite zakladnice nekje globoko v gozdu. Ni bilo časa za razmišljanje, zato sem se takoj odpravil na pot. Gozd je bil gost in temačen, poln skrivnostnih zvokov, a me to ni ustavilo. Sledil sem zemljevidu, ki me je vodil skozi goščavo, mimo visokih dreves in tišine, ki je le občasno prekinjena s petjem ptic. Po nekaj urah hoje sem naletel na staro jamo, čigar vhod je bil prekrit z vejami in listjem. Pogumno sem stopil noter in začutil hladen zrak, ki je prihajal iz notranjosti. V jami sem odkril zapleten labirint, poln past in ugank. Vsako uganko sem reševal z veliko previdnosti in iznajdljivosti. Nekatere so bile težke, druge skoraj nemogoče, vendar sem vztrajal. Na koncu labirinta me je pričakala ogromna soba, kjer je stal leseni kovček, okrašen z zlato. Ko sem ga odprl, me je presenetil bleščeč sijaj dragocenosti: stare knjige, kovanci in čudoviti nakit. V trenutku sem vedel, da sem našel nekaj posebnega, nekaj, kar ni le bogastvo, temveč zgodovina in dediščina. Ko sem se vrnil iz gozda, sem skrinjo odnesel v muzej, kjer so jo vsi občudovali. Moje življenje se je spremenilo, saj sem postal znan kot tisti, ki je odkril izgubljeni zaklad. A najbolj dragocena stvar, ki sem jo pridobil na tej poti, je bilo zavedanje, da je prava pustolovščina v samem iskanju in premagovanju izzivov, ne le v cilju. Vsak korak me je naučil nečesa novega, in to je bilo vredno več kot kateri koli zaklad

... Šel sem samo ven po zrak … ampak zrak je dišal po pomfriju, pa sem zdaj tukaj v McDonald’su.

... Rekel sem, da grem samo tankat … zdaj pa točim kečap ob pomfriju.

... ker je letalo pristalo direktno na Drive-Thru.

... je preveč McDobr tukaj

... mamo tuki McDonald's 10 metrov stran od apartmaja, doma pa se morm peljat 30 min v vsako smer za 1 McChicken

... je McChicken v Španiji velik cenejši kt pr nas

... mi je avto crknil v najhujši vročini glih pred Mekom

... ker se je moja lakota prijavila na podaljšano bivanje v McDonald’su.

... se je šele začel

... ima Mac tukaj še vedno sladoled Lotus Karamela 🥰

... me je val odplaknil naravnost do Meka

... Ne morem domov z dopusta, ker … … sem se zadnji dan odločil, da grem še enkrat v McDonald’s. Saj veš, za na pot, en Big Mac in adijo. Ampak tu se je začel McKaos. Najprej so mi pomotoma postregli s petdesetimi cheeseburgerji, ker je blagajna zablokirala. Rekel sem, da jih nočem, a osebje je začelo ploskat, snemali so me in razglasili za “McKralja tedna”. Dobim krono iz kartonske škatle in fotko na steno zraven Ronaldove. Ko sem hotel pobegnit, so me zaprli v kuhinjo, ker so mislili, da sem maskota nove akcije “McAllInclusive”. Potem pride papiga iz hotela, tista, ki kriči “ALL INCLUSIVEEE”. Skoči mi na ramo, začne pet himno “I’m lovin’ it”, jaz pa migam zraven kot krompirček v olju. Vrata so se zaprla, avtobus sem zamudil, vlak tudi, ker so vsi potniki čakali, da pride nov okus McFlurryja. Trajekt je bil preurejen v plavajoči McKiosk, kjer so prodajali sladoled, letalo pa me ni spustilo gor, ker sem bil obut v dva Happy Meal copata. Ko sem poskusil Uber, je prišel tip s prikolico, na kateri je bil prazen McDrive znak. Rekel je, da pelje samo tja, kjer diši po pomfriju. Sledil sem mu do vasi, kjer so me vaščani razglasili za glavnega peka Big Macov, ker sem edini znal vžgat žar. Moral sem priseči na kovinsko zajemalko, da ostanem zvest McFamily. Zdaj živim na otoku, ki ga ni na Google Maps. Vsako jutro režem kumarice, vsak večer obračam burgerje. Telefon je mrtev, potni list je uničen od cole, kovček pa je eksplodiral od pločevink Spritea. Domov? Težko. Dokler ne pojem vseh petdesetih cheeseburgerjev in ne spijem reke McCoke, sem pač McUjetnik tukaj. I’m lovin’ it.

... … sem zadnji dan rekel: »Samo en Big Mac pa grem.« Ampak tukajšnji McDonald’s očitno ni normalen. Ko sem stopil notri, se je oglasil zvonec in na ekranu je pisalo: »Čestitamo, izbran si za novega McManagerja!« Vsi so ploskali, jaz pa sem stal tam s krompirčkom v roki kot sveži zaposleni brez pogodbe. Ko sem hotel razložit, da imam letalo, so mi dali uniformo in rekli: »Če znaš dihati, znaš tudi obračati burgerje.« Rekel sem: »Ampak jaz moram domov!« Oni pa: »Domov? Najprej naredi inventuro omak!« In res, moral sem štet 14.732 paketkov ketchupa. Medtem je avtobus odpeljal. Vlak sem zamudil, ker so me poslali na teren testirat nove slušalke v obliki krompirčka. Trajekt sem zamudil, ker so ga zamenjali za McBoat z DJ-em, ki je vrtel remix »I’m lovin’ it« na repeat. Letalo? Niti približno. Niso me spustili gor, ker sem imel kovček poln Happy Meal igračk. Rekli so, da to šteje kot orožje. Potem sem naročil Uber. Pripeljal se je kolesar v rdeče-rumeni opravi in rekel, da je »McCourier«. Povedal je, da me lahko pelje, če med vožnjo prodam vsaj deset McFlurryjev. Ko sem končno prodal osem, je že padla noč in namesto na letališče sem pristal na pikniku zaposlenih. Tam so me razglasili za »McZvezdo večera«, ker sem edini znal prižgat žar brez podaljška. Zdaj sem tukaj. Ujet. Vsako jutro odprem oči ob zvoku »ding ding« in prvo kar slišim je: »Številka 47, Big Mac je pripravljen!« Moja obleka smrdi po olju, telefon je mrtev, kovček je eksplodiral od cole, potni list pa zdaj diši po majonezi. Folk doma me sprašuje, kdaj pridem. Jaz pa jim rečem: »Ko se konča akcija 2 za 1 nuggets. Torej nikoli.« I’m lovin’ it.

... Sm mela prometno nesreco pa po poti do bolnice smo sli glih mimo meka pa po ene nagce sm pa ja mogla it

... Še nisem pojedla mekija

... mi je sestra obljubila, da mi kupi big mac če ostanem še en dan

... Rekel sem si, da danes pa res grem. Kovček je bil že skoraj zaprt, ko spodaj najdem kupon za McDonald’s. Seveda sem si mislil: “Ok, samo en McMenu, pol pa res domov.” Samo da prvi Mek zaprt, drugi nabasan kot AC v petek popoldne, tretji pa z akcijo “dva Big Maca za enega.” Normalno, da sem naročil štiri. Saj veste… “jutri grem domov.” Ampak ne. Ko sem končno nabasal želodec, sem na poti zagledal tablo McDrive 24/7. Rekel sem si, evo, to je znak! Samo da sem prišel ob 00:01 in so mi zaprli vrata pred nosom. Tam sem stal kot pes pred mesnico – želodec prazen, oči skoraj mokre – in razmišljal, če ima življenje sploh smisel brez krompirčka. Tri minute kasneje sem bil spet nazaj v apartmaju. Naslednji dan sem šel v novo rundo. Tokrat me ustavi kolega: “Ej, si že sprobal sladoled v tistem Meku ob obvoznici?” Logično, da nisem mogel reči ne. Medtem mi telefon cinglja: “Check-out 11:00.” Ampak halo – kdo normalen gre domov s počitnic brez McFlurryja? In tako mineva teden dni. Vsakič, ko spakiram kovček, iz nekje skoči reklama: “Nova Mek tortilja, samo ta mesec.” In jaz si mislim: “Če grem zdaj, je nikoli več ne bom probal.” In ostanem. Če me kdo vpraša, zakaj še nisem doma… ker je 2025, ker ima Štajerska več Mekov kot semaforjev, in ker se vsaka moja pot domov konča tam, kjer svetijo zlati loki. Če je to izgovor, naj bo. Ker iskreno to je najboljši dopust, kar sem jih imel.

... Ne morem priti domov, ker se je vse začelo z enim samim krompirčkom, ki mi je padel s pladnja. Namesto da bi obstal na tleh, je oživel in stekel proti odtoku, jaz pa za njim. Nenadoma me je posrkalo v podzemni svet krompirčkastih palčkov, kjer so me razglasili za “Izbranega”, ker znam pomakati krompirček v ketchup pod kotom 45° brez ene same kapljice. Dali so mi nalogo, da rešim njihovo kraljestvo pred Milkshake zmajem, ki bruha vanilijevo peno. Moj edini pomočnik je bil govoreči McNugget Kevin, ki zna reči samo: “Omaka! Še! Njam!” Po dolgih bojih z McFlurry samuraji in burger vojščaki sem zmaja končno premagal – no, nahranil z Big Macom. V hipu se je spremenil v prijaznega kužka Cheeseburgerčka. Takrat pa me je portal odnesel na planet, kjer namesto rek teče Coca-Cola, gore so iz nuggetsov, trava pa iz solate Iceberg. Tam sem moral podpisati mirovni sporazum med McWrapi in Filet-o-Fishi – vse so rešili veliki meniji. Ko sem že mislil, da grem domov, se je pojavil tisti pobegli krompirček in mi rekel: “Pot domov vodi skozi najbližji McDonald’s. Če ne naročiš menija, boš za vedno ostal McNugget št. 6.” In zdaj sem ujet na poti, v rokah držim zemljevid iz kečapa, ki me vodi naravnost v McDrive. Zato … oprosti, ampak domov pridem šele, ko rešim svojo usodo z enim velikim krompirčkom in dvema omakama. 🍟✨

... so me ugrabili in zaprli v hotelsko sobo, ker nisem hotela z nikomer deliti svojega krompirčka. Mislim halo? Po svojga si pejt, mojega meka pač ne bom delila.

... mi tkle čist paše!

... ker sem v Meku naročil meni za s seboj, pa ga še vedno jem tukaj.

... ker sem šel v Mek po en Big Mac, pa so mi ponudili akcijo ‘kup enega, dobi novo življenje’. Zdaj že tretji teden delam kot prostovoljec v Happy Meal oddelku, testiram nove igračke in preverjam, če se krompirček res prilega vsaki omaki. Medtem me app vsak dan zasipava s kuponi, tako da nimam srca oditi – čakam še na VIP status ‘Chief Nugget Officer

... ker je Mek edini kraj, kjer natakarji vejo moje ime hitreje kot zdravnik v čakalnici. Tam imam že status ‘stalni gost’, kuponi me kličejo še v spanju, Big Mac me objame kot terapevt, McFlurry pa je cenejši kot psiholog. Vsakič rečem, da grem zadnjič… pol pa mi app pošlje akcijo 1+1 gratis in spet sem tam. Če bi obstajala kartica zvestobe, bi že zdavnaj imel zlato.

... Ne morem domov z dopusta, ker nočem, da dopustniški občutek mine. Enostavno moram narediti postanek v najbližjem McDonald’su in poskusiti te nove napitke – Sprite z okusom lubenice in Sprite z okusom pasijonke. Resno, že sam vonj me spomni na poletje in po prvem požirku se počutim, kot da sem na morju pod palmo, z vetrom v laseh in peskom med prsti. Če bi odšla zdaj, bi ta občutek popolnoma izginil, in tega pa res ne morem dovoliti. Zato bom še malo sedela tukaj, uživala vsak požirek, opazovala ljudi, ki mimo hodijo, in si predstavljala, da je vsak trenutek tukaj pod soncem del mojega dopusta – ker zakaj bi dopust končala, če pa lahko še malo podaljšam občutek popolne sprostitve z najnovejšimi osvežilnimi napitki?

... je vlaku pocila guma in slovenske zeleznice niso zrihtle nadomestnega prevoza na McDrive :/

... Ne morem domov, ker sem do zdaj trpela celo leto, da sem izgledala dobro na plaži, in enostavno ni druge, kot da se ustavim v McDonald’su na svojem najljubšem Big Tasty burgerju. Ta burger mi bo res ulil voljo do življenja, pa da bo ravnotežje, zraven spijem še en Sprite Zero. Mislim, resno, kdo bi si želel leto dni trpeti in potem samo en teden uživati na plaži, ko pa bi lahko bilo čisto obratno – uživala bi v McDonald’su vse leto in en teden trpela na plaži? Tako vsaj ne bi bilo treba pisati tega izgovora. Zdaj sem tukaj, sedim, uživam vsak grižljaj in vsak požirek Sprite-a Zero in si predstavljam, da življenje pravzaprav ni toliko o tem, da trpiš, ampak da si privoščiš tisto, kar te res osrečuje, pa čeprav je to Big Tasty burger na dopustu. In resno, če bi šla zdaj domov, bi pogrešala vse te majhne srečne trenutke – vsak grižljaj, vsak požirek, vsako malo zadovoljstvo, ki ga prinaša McDonald’s, in tega enostavno ne smem zamuditi.

... Ker vsi dramatizirajo, kako je na Hrvaškem drago pivo, jaz pa grem samo v Meka, rečem ‘ni drame’ in dobim celo pojedino za ceno hrvaškega piva. In res, ne veš, kaj dobiš v ‘ni drame’ meniju – vedno je presenečenje, kar je super, in glede na to, da se ravno odpravljam iz Hrvaške, ki je tako draga, še dodatno profitiram. Po ženski matematiki sem več kot zaslužila in lahko grem še enkrat v McDonald’s. Ker pa se McDonald’s na dopustu ne šteje kot dejanski obisk (kaj je sploh odhod z dopusta, če po celem dnevu vožnje po gneči ne ustaviš na McDrive?), imam v dobrem vsaj dva obiska, če ne več. V ženski matematiki se seštevajo majhni užitki (naprimer ko fantu ukradeš krompirček ker je njegov itak boljši od tvojega), delijo srečni trenutki in pomnožijo nasmehi, enačba pa vedno da rezultat: ‘pravočasno srečna in zadovoljna.’ Čeprav se v klasični matematiki včasih kaj ne izide, v ženski matematiki vedno najdeš način, da je izid pravi – ne glede na okoliščine. Sploh če je v igri mek. Vsaka ura čakanja v gužvi doda dodaten krompirček. Vsak obisk v meku je dobra naložba v dobro voljo. Če me čez 10 minut ni doma, preberi to sporočilo še enkrat.

... me vse ceste vodijo v mek, očitno je GPS bolj lačen kot domotožen

... sem se odločila, da bom raje mit kot spet del slovenske prometne gužve.

... moram najprej probat vse okuse sladoledov v Meku

... še nisem naročila sladoleda in zraven pomfrija v Meku

... sem postala morski jež

... Mek še ni izdal novih kuponov

... še nisem zbrala vseh igrač iz Happy Meala

... vsakič, ko sem se približal vratom avtomobila, me je zajel omamen vonj McNuggetsov od prejšnjega večera in mi zašepetal v uho: "Danes ne bojevnik, tvoj boj je drugje." Namesto, da bi stopil nazaj v svet odgovornosti sem tako postal talec lastnih poželenj in se še z lepljivimi prsti od sladko-kisle omake ustavil na počivališču Vrata Jadrana. Trenutno poskušam najti izhod iz te začinjene situacije, zato se sproščam in meditiram ob zvokih cvrtega olja na okencu McDrive-a in iščem notranje ravnovesje s pomočjo Big Mac meni-ja.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem si že prvi dan rekel, da bom samo malo poležaval na plaži, pa sem potem slučajno zaspal, zamudil avtobus, vlak in letalo, medtem so mi galebi ukradli sendvič, natakar pa še vedno nosi moj račun, ki ga nikakor ne prinese, poleg tega sem spoznal družbo turistov iz Poljske, ki me vsak večer vabijo na karaoke, in zdaj moram nujno osvojiti nagrado za najbolj slab glas, da me spustijo domov, pa še sončna krema faktor 50 se nikakor noče vpiti v mojo kožo, zato me doma zagotovo ne bi prepoznali, če pa že, bi rekli, da sem postal domačin, zato raje ostanem tu, dokler me sonce in sladoled ne spustita.

... Še nisem vsega z menija probal

... preveč uživam in doma me čaka služba

... Ne morem domov z dopusta, ker sem na plaži doživel tako nenavadno srečanje, da ga enostavno ne morem kar tako prekiniti. Medtem ko sem ležal na brisači in poskušal pojesti svoj sladoled, je mimo priplaval galeb in mi ukradel polovico kepice. Ampak to ni bil navaden galeb. Ko sem ga pogledal bolje, sem opazil, da ima na nogi majhno zapestnico z napisom »Atlantida«. Seveda sem šel za njim in ugotovil, da ta galeb v resnici vodi skrivno društvo živali, ki živijo med morjem in kopnim in so pripravljene razkriti svoje skrivnosti samo tistim ljudem, ki so dovolj potrpežljivi, da sledijo njihovim namigom. Od tistega trenutka sem se znašel v nenavadni pustolovščini: ponoči sem moral zbirati školjke, ki se svetijo v temi, podnevi pa sem moral prepoznavati posebne valove, ki mi kažejo pravo smer. Vse to me vodi proti skrivnemu otoku, kjer naj bi se skrival recept za najokusnejši burger na svetu. Če se zdaj vrnem domov, vse to izgine, in edina stvar, ki jo bom imel, bo nedokončana zgodba o izgubljenem receptu. Zato žal še nekaj časa ne bom prišel nazaj – ker sem obljubil galebu, da ga bom spremljal do konca poti in skupaj odklenila skrivnost, ki bo McDonald’su prinesla nov meni, meni pa večno čast.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem se prelevil v popolnoma drugo osebo – oziroma bolje rečeno, v drugo bitje. Nekje med sončenjem, plavanjem in preizkušanjem novih okusov v McDonald’su ob morju, sem začel opažati, da imam vedno močnejšo željo po plavanju. Na začetku sem mislil, da je to pač normalen občutek, ker sem vsak dan na plaži. A potem sem ugotovil, da lahko zadržim dih skoraj deset minut, da se moja koža lesketa kot ribje luske in da me delfini kar sami pridejo pozdravit. Tako sem počasi postal del njihove družine in zdaj smo najboljša ekipa v celem morju. Vsak dan me učijo, kako se lovi ribe, kako se izogiba morskim psom in kako se pogovarjaš z valovi. Jaz pa njim pripovedujem zgodbe o hamburgerjih, krompirčku in McFlurry sladoledu. Skupaj smo si zadali cilj: odplavati na čarobno lokacijo, kjer naj bi pod morskim peskom počival zlati Big Mac. Prvi, ki ga najde, postane častni član morskega kraljestva. Če grem zdaj domov, ne bom samo izdal svoje nove družine, ampak bom izgubil tudi priložnost, da postanem legenda podvodnega sveta. In priznajmo si, kdo bi šel raje v službo kot pa postal varuh zlatega Big Maca?

... Ne morem domov z dopusta, ker sem se po naključju zapletel v največjo tekmo izgovorov na svetu – in če grem, vse propade. Začelo se je nedolžno: na plaži sem srečal skupino popotnikov, ki so se med sabo prepirali, kdo ima boljši razlog, da še ne gre domov. Eden je rekel, da mu je morje obljubilo še en sončni zahod, drugi je trdil, da mora dokončati igro odbojke s starim modrim rakom, tretji pa je prisegal, da še ni poskusil vseh kombinacij McFlurry sladoleda. Jaz sem se seveda vključil in povedal, da še iščem pravi izgovor. Oni so me takoj vključili v igro, ki ima pravila: vsak dan moraš povedati en nov, daljši in boljši izgovor, drugače izpadeš. Tekma naj bi trajala toliko časa, dokler nekdo ne pove najdaljšega izgovora vseh časov. In zdaj sem tukaj, ujet v spiralo kreativnosti, kjer vsak večer ob ognju sestavljamo zgodbe, ki se nikoli ne končajo. Moj trenutni izgovor meri že na tisoče znakov, in vsak dan dodam še nekaj stavkov, da se podaljša. Če grem zdaj domov, se igra prekine, jaz pa izgubim čast in možnost, da osvojim glavno nagrado: zlati burger, ki ga bo zmagovalec smel pojesti skupaj s celim plemenom. Torej, dokler ne zmaga moj izgovor, ostajam tukaj.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem postal uradni vodič za turiste v najbolj nenavadnem muzeju na svetu – Muzeju izgubljenih natikačev. Vse se je začelo, ko sem med jutranjim sprehodom ob obali našel en sam natikač, ki je bil videti precej star. Ko sem ga pobral, sem zaslišal tih šepet: »Hvala, da si me rešil.« Sprva sem mislil, da se mi meša, a potem sem zagledal cel kup natikačev, sandalov in japonk, ki so se premikali sami od sebe. Povedali so mi, da že desetletja čakajo na nekoga, ki bo odprl njihov muzej in jim vrnil čast. Seveda sem sprejel izziv. Vsak večer zdaj razvrščam natikače po barvah, velikostih in zgodbah – eden je pripadal piratu, drugi kraljici plaže, tretji pa nekomu, ki je med hranjenjem galebov pozabil na noge. Natikači so hvaležni, jaz pa sem postal njihov ambasador. Če se vrnem domov, bo muzej zaprt in vse te zgodbe bodo spet zakopane v pesek. Ne morem si privoščiti, da bi razočaral tisoče izgubljenih natikačev, ki mi zdaj zaupajo. Zato ostajam tukaj, dokler muzej ne dobi svoje otvoritvene zabave – in dokler McDonald’s ne pripravi posebne »Natikač burger« izdaje v mojo čast.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem bil po nesreči izbran za kralja poletnega karnevala, ki se nikoli ne konča. Bilo je takole: hodil sem ob promenadi, ko je nekdo vrgel name ogromno ogrinjalo iz morskih alg, mi na glavo nataknil krono iz školjk in zaklical: »To je on, naš kralj!« Preden sem se zavedel, sem sedel na prestolu iz peščenih gradov, ljudje pa so mi prinašali koktajle, sendviče in pesmi. Kralj karnevala ima namreč eno pravilo: ne sme oditi, dokler festival traja. In festival traja … vedno. Vsak dan so nove igre – od lova na zaklade v vodi do tekmovanja v petju z galebi. Jaz pa moram biti prisoten, saj sem tisti, ki odpira in zapira dan s kraljevskim nagovorom. Če zdaj zapustim otok, bo ljudstvo brez kralja in karneval se bo končal. In to bi bila največja tragedija v zgodovini tega kraja, kjer se veselje nikoli ne sme ustaviti. Zato sem ujet tukaj, v krogu neskončne zabave, plesa in burgerjev, ki jih v čast karnevalu vsak dan prinese poseben McDonald’s tovornjak.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem odkril, da imam posebno nalogo: varovati skrivni recept za najdaljši krompirček na svetu. S prijatelji smo se šalili, da bi bil McDonald’s krompirček lahko dolg kot morska kača, in potem sem na dnu restavracije res našel star zemljevid, ki je kazal pot do polja krompirja, ki raste brez konca. Ko sem ga sledil, sem prišel do kmeta, ki mi je izročil zlato lopato in rekel: »Ti si izbran, da skrbiš za krompir, ki nikoli ne konča.« Od takrat vsak dan hodim zalivat rastline, ki rastejo kot trte, in iz enega samega krompirja lahko nastane 200 metrov dolg krompirček. Če grem zdaj domov, bo pridelek propadel, McDonald’s pa bo izgubil možnost, da ponudi ultimativni »Mega Fries«, ki nahrani celo mesto. Jaz sem postal varuh te skrivnosti, in dokler ne pride čas, da se krompir uradno predstavi svetu, ne morem oditi. Moja služba je bolj pomembna kot vse službene e-maile skupaj.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem se pridružil ansamblu morskih glasbenikov, ki vadijo za največji koncert na svetu. Nekega večera sem se usedel ob obalo in začel tolči po prazni plastenki, da bi ujel ritem valov. Nenadoma so iz vode prišle hobotnice, delfini in celo en kit, vsak s svojim instrumentom. Eden igra na školjke, drugi na morske trave, tretji pa uporablja valove kot bobne. Potem so mi rekli, da me potrebujejo kot pevca, saj imam popoln glas za pesmi, ki jih sliši samo morje. Vsak dan vadimo ure in ure, ker pripravljamo koncert, ki bo trajal 24 ur in bo odmeval skozi vse oceane. Če se zdaj vrnem domov, bom uničil harmonijo in orkester bo razpadel. Ne morem razočarati prijateljev, ki so mi zaupali svojo melodijo. Poleg tega sem izvedel, da je nagrada za uspešen koncert prav poseben McFlurry okus, ki se ga lahko poje samo pod vodo. Kdo bi šel domov, če ima priložnost postati morska zvezda?

... Sem zaspal, zamudil let na letalo

... Ne morem domov z dopusta, ker sem odkril, da se prav tukaj piše nova zgodovina – zgodovina McDonald’s burgerjev prihodnosti. V neki majhni obalni vasici sem naletel na skrivno kuharsko šolo, kjer se učijo umetnosti združevanja okusov, ki jih še nihče ni poskusil. Njihov moto je: »Vsak burger mora imeti zgodbo.« Povabili so me, da postanem njihov vajenec. Prvi teden sem se učil, kako se kombinira sol z morsko peno, drugi teden sem treniral pripravo kruhkov, ki nikoli ne postanejo stari, zdaj pa me čakajo izpiti iz umetnosti skrivnih omak. Če grem zdaj domov, bom ostal le pri osnovah, medtem ko tukaj lahko postanem mojster prihodnosti in McDonald’s bo prav zaradi mene dobil legendarni »Burger Atlantida«. To je odgovornost, ki je ne morem kar tako zapustiti. Ko bom enkrat končal trening, bom lahko ustvaril burger, ki združuje vse okuse dopusta, sonca, morja in sreče. In dokler ga ne obvladam do popolnosti, moj dopust traja.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem se znašel v najbolj neverjetni pustolovščini svojega življenja – in če jo prekinem zdaj, ne bom nikoli izvedel, kako se konča. Začelo se je povsem nedolžno, ko sem šel na dolg sprehod ob obali, da bi razmislil, kako hitro mineva dopust. Na plaži sem našel staro steklenico, v kateri je bil list papirja. Ko sem ga odprl, sem zagledal zemljevid, ki je bil narisan z otroško roko, a imel oznako “Pot do neskončnega burgerja”. Najprej sem se zasmejal, a nekaj v meni je reklo, da je to znak. Odločil sem se, da bom sledil namigu. In res – vsak dan najdem nove sledi: skrito školjko z vklesanimi besedami, prijaznega galeba, ki me vodi, in celo staro ribiško mrežo, ki na sebi nosi simbole, ki jih vidijo samo tisti, ki res verjamejo. Vsak korak me vodi globlje v skrivnost, in zdaj sem že skoraj na cilju. Pravijo, da na koncu poti stoji poseben kiosk, kjer kuhar pripravlja burger, ki se nikoli ne konča – ko ga enkrat ugrizneš, se pojavi nov zalogaj. In ta burger ni samo hrana, ampak ključ do sreče: kdor ga poje, nikoli več ne bo lačen, žalosten ali utrujen. Seveda ga hočem najti, ne samo zase, ampak tudi za vse prijatelje, družino in za McDonald’s, ki bo postal dom tega čudeža. Če grem zdaj domov, bom izgubil vse sledi in zemljevid bo spet za sto let zakopan v pesek. In kdo ve, ali ga bo še kdo našel. Zato ostajam tukaj, dan za dnem, sledim namigom, govorim z galebi, poslušam valove in čakam trenutek, ko se bo pred mano pojavil kiosk z burgerjem neskončnosti. Takrat bom vedel, da se je moj dopust izplačal. Domov se vrnem šele, ko bom ugriznil v tisti burger, ki bo spremenil svet.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem se ujel v najbolj nenavadno zgodbo, kar sem jih kdaj doživel, in če jo zdaj prekinem, bom za vedno izgubil možnost, da postanem del legende. Vse se je začelo, ko sem se odločil, da bom raziskal zapuščeno obalno pot, kjer naj bi po govoricah ponoči svetile školjke. Zdelo se mi je kot čudovita atrakcija, ki si jo je vredno ogledati, preden se vrnem v resničnost domačih opravil in službe. A ko sem hodil ob obali, sem našel ogromno školjko, večjo od mene, in ko sem se je dotaknil, se je odprla. V notranjosti ni bilo bisera, ampak star zemljevid z napisom »Pot do večnega burgerja«. Sprva sem se zasmejal, ker sem mislil, da gre za kakšno šalo turistov, ampak bolj ko sem ga gledal, bolj sem videl, da zemljevid vodi skozi resnične kraje – plažo, pristanišče, hrib nad mestom. Radovednost me je premagala in odločil sem se, da poskusim slediti namigom. Prvi namig me je pripeljal do ribiča, ki mi je dal staro škatlo s skrivno sestavino: zlato sol. Rekel je, da brez nje noben burger ne more imeti popolnega okusa. Drugi namig me je usmeril v staro gostilno, kjer sem moral prepoznati pravo omako med desetimi kozarci. Tretji namig me je peljal v jamo, kjer sem moral prižgati baklo in po stenah prepoznati simbole krompirčka. Počasi sem ugotovil, da ne gre samo za lov na zaklad, ampak za pravo iniciacijo – postajam varuh recepta, ki ga ne pozna še nihče. Ljudje, ki sem jih srečeval na poti, so mi pripovedovali, da je ta burger več kot hrana: vsak ugriz ti povrne spomin na najbolj srečen trenutek življenja. In jaz si želim najti točno to – ugriz, ki me bo spomnil na vse lepe trenutke dopusta.Zdaj sem tik pred koncem poti. Še zadnji preizkus me čaka: vstopiti moram v skrivno kuhinjo, kjer ogenj gori samo enkrat na sto let. Če grem domov zdaj, vse izgine, zemljevid postane prazen, jaz pa se vrnem v vsakdan brez konca zgodbe. Zato ne morem domov. Ostajam tukaj, dokler ne ugriznem v burger večnosti.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem postal del skrivne odprave, ki jo vodi skupina znanstvenikov, mornarjev in čisto navadnih turistov, ki pa so vsi izbrani z enim samim razlogom – skupaj moramo najti najstarejši McDonald’s kiosk na svetu. Legenda pravi, da je bil prvi kiosk zgrajen na skriti obali, kjer se morje sreča z gorami, in da tam še vedno obstaja burger, ki nikoli ne postane star. Vse se je začelo, ko sem v restavraciji tukaj naročil Big Mac, zraven pa mi je prijazen zaposlen prinesel prtiček, na katerem je bil narisan znak v obliki lokov, a drugačen kot običajno – loki so bili obrnjeni navzdol. Ko sem ga pogledal bolj pozorno, sem opazil droben napis: »Sledi sencam in našel boš večnost.« Sprva sem mislil, da gre za marketinški trik, a kmalu sem spoznal, da gre za resno stvar. Na pot sem se odpravil skupaj z nekaj popotniki, ki so prejeli podobne namige. Skupaj smo potovali čez otoke, med palmami in skozi starodavne vasi. Povsod smo našli drobne sledi – majhne skale v obliki krompirčka, lesene ploščice, na katerih so bili narisani burgerji, in celo ribo, ki je imela na luskah vgravirane besede »še ni konec«. Čedalje bolj smo bili prepričani, da je na koncu poti res nekaj čudežnega. Vsaka noč je bila polna novih ugank: morali smo sestaviti recept iz desetih skrivnih sestavin, prepoznati zvok, ki ga odda pravi sir, in rešiti križanko, v kateri je bila vsaka beseda povezana s srečo ob prvem ugrizu burgerja. Zdaj smo prišli do točke, kjer nas čaka zadnji preizkus – prečkati morje na splavih iz pladnjev, na katerih običajno nosijo McMenu. Če to uspe, bomo stopili na obalo, kjer stoji legendarni kiosk. Jaz sem zadolžen za to, da držim zemljevid, in če odidem, celotna odprava izgubi vodjo. Zato ne morem domov. Moram ostati tukaj, dokler skupaj ne najdemo burgerja, ki nikoli ne mine.

... Zjutraj sem se zbudil, ker mi je sosedova papiga ponavljala ‘Big Mac, Big Mac’, zato sem mislil, da še sanjam, a potem sem ugotovil, da papiga ni bila v moji sobi, ampak na okenski polici, kamor je priletela, ker je sosedu zmanjkalo semenk, saj je vse porabil za to, da je papigo naučil reči ‘Big Mac’, ker ga je hotel prepričati, da mora z njim v McDonald’s. No, papiga je odletela, jaz pa sem se odpravil v trgovino po mleko, a na poti sem srečal svojo teto, ki je ravno kupovala rože, da bi jih posadila na vrt, ampak se je izkazalo, da so bile umetne, ker je hotela preslepiti soseda, da zna vrtnarit. Ker pa je sosed ravno takrat pripeljal traktor in z njim zablokiral cesto, sem moral zaviti čisto drugam, kar je pomenilo, da sem šel na avtobus, kjer je voznik naenkrat napovedal, da avtobus ne pelje več na železniško postajo, ampak direktno tja, kjer imajo najboljši krompirček na svetu – in ravno takrat sem ugotovil, da avtobus vozi direktno do McDonald’sa. Tako da če pomislim, sploh ni bil moj kriv, da sem prišel sem – bila je papiga, umetne rože, traktor in avtobus. In zdaj, ko sem tukaj, bi bilo res neumno, da ne bi naročil McMenuja, kajne?

... Ne morem domov z dopusta, ker sem postal glavni igralec v zgodbi, ki presega vse, kar bi si lahko predstavljal. Nekega popoldneva sem se sprehajal po pristanišču in videl majhno tablo, na kateri je pisalo: »Potrebujemo junaka za misijo burger«. Seveda sem mislil, da gre za šalo, in sem stopil bližje. V tistem trenutku so se odprla skrita vrata v pomol in znašel sem se v sobi, polni zemljevidov, starodavnih receptov in ljudi v belih plaščih, ki so govorili o »projektnem Mek«. Pojasnili so mi, da so generacije raziskovalcev iskale popolno sestavino, ki bo McDonald’s burger naredila najokusnejši na svetu, in da sem jaz tisti, ki mora najti zadnji košček sestavljanke. Zakaj jaz? Ker sem bil edini, ki sem naročil vse omake naenkrat in jih zmešal v en sendvič – in to je bil znak, da sem pravi kandidat. Od takrat živim življenje raziskovalca. Vsak dan dobim novo nalogo: enkrat moram najti skrivno polje paradižnikov, ki zorijo samo ob polni luni, drugič lovim začimbe, ki jih prinese veter, tretjič pa preverjam, ali imajo galebi boljši okus za krompirček kot ljudje. Vse to so deli velike zgodbe, ki vodi do zadnjega recepta. Vsak uspešen korak me približa odkritju, a hkrati se pojavljajo nove nevarnosti – konkurenčna ekipa želi najti recept pred nami in bi storila vse, da nas ustavi. Če bi zdaj zapustil ekipo in se vrnil domov, bi izgubili možnost, da svetu predstavimo »Burger večnosti«. To ne bi bila samo izguba za mene, ampak za vse ljubitelje hrane na planetu. Zdaj smo tik pred ciljem: čaka nas pot skozi starodavno kuhinjo, skrito v podzemnih tunelih, kjer ogenj gori že sto let in nikoli ne ugasne. Tam nas bo čakala zadnja skrivnost – omaka, ki spremeni vsak grižljaj v najlepši spomin. Če jo najdem, bom postal junak, ki bo svetu prinesel srečo. Zato ne morem domov. Še ne.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem postal uradni poskusni poskusni jedec v posebni McDonald’s restavraciji, ki obstaja samo tukaj in je navadnim ljudem popolnoma skrita. Nekega večera sem slučajno zagledal svetleče zlate loke sredi ničesar, na plaži, kjer običajno ni ničesar razen peska in valov. Ko sem stopil bližje, so se vrata odprla in vstopil sem v nekaj, kar bi lahko opisal kot raj – skrivni McDonald’s laboratorij prihodnosti. Pred mano je stal meni, ki ga še nikoli nisem videl: Big Mac XXL, ki ima tri plasti sira in omako, ki se sama obnavlja, krompirček neskončne dolžine, ki ga lahko jem brez konca, McFlurry, ki spreminja okus glede na tvoje razpoloženje, in Chicken McNuggets, ki zasvetijo v temi, da jih najdeš tudi na nočni plaži. Zaposleni so mi pojasnili, da iščejo »popolnega gosta«, nekoga, ki ima dovolj vztrajnosti in poguma, da preizkusi vse nove recepte. Izbrali so mene, ker sem tisti dan naročil Big Mac meni s krompirčkom, McFlurryjem in dodatnimi Chicken McNuggetsi – in to trikrat zapored. Rekli so, da je to dokaz prave predanosti. Od takrat sem vsak dan vključen v degustacije: en dan testiram »Tropski Big Mac« z omako iz ananasa in kokosa, drug dan »Morski Cheeseburger« z algami in posebno tartar omako. Nekaj dni nazaj so mi celo dali prototip burgerja, ki se imenuje »Mek večnosti« – ko ga ugrizneš, se v istem trenutku spomniš na vse svoje najlepše poletne dopuste. Ampak naloga ni enostavna. Če se vrnem domov, bo eksperiment propadel, ker sem jaz tisti, ki vodi dnevnik okusov. Vsak zapis šteje: kako hrustljav je krompirček, kako hladno se stopi McFlurry, kako sočno ostane meso v Big Macu, če ga ješ ob polnoči na plaži. Če preneham, ne bo nihče drug znal opisati, kaj se dogaja. Zato ostajam tukaj, v skrivni restavraciji, kjer sem vsak dan malo bolj lačen, a tudi malo bolj srečen. Moje potovanje se konča šele, ko bo ustvarjen ultimativni burger. Takrat bom mogoče pripravljen iti domov – ampak do takrat sem uradno na dopustu v McDonald’su.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem odkril najdaljši McDonald’s meni na svetu – in moja naloga je, da ga preizkusim od prve do zadnje točke. Nekega dne sem v lokalni restavraciji naročil Big Mac meni, zraven pa še Chicken McNuggetse in McFlurry. Ko sem odprl pladenj, sem opazil droben napis: »Če želiš več, odpri vrata za kuhinjo.« Sprva sem mislil, da gre za potegavščino, a ko sem res odprl vrata, sem stopil v čisto drug svet – v skrivno restavracijo, ki ni imela navadnega menija, ampak knjigo velikosti telefonskega imenika. Vsaka stran je imela novo verzijo burgerja, krompirčka ali sladice. Tam so bili »Big Mac Zmaja«, »Cheeseburger 3000«, »McNuggets s sto omakami« in McFlurry, ki je imel okus po sončnem zahodu. Povedali so mi, da je to menijski maraton: kdor ga uspe pojesti od začetka do konca, postane legendarni ambasador McDonald’sa. Od takrat sem vsak dan zaprt v tej restavraciji prihodnosti. Zjutraj začnem s krompirčkom dolžine enega kilometra, opoldne poskusim različice Chicken McNuggets, ki prihajajo z eksotičnimi omakami (kokos, mango, čili), zvečer pa Big Mac, ki ima toliko plasti, da ga komaj dvignem. Med vsakim obrokom moram voditi dnevnik in opisati občutke: kako hrustljavo poči krompirček, kako se McFlurry stopi na jeziku, kako omaka Big Mac poveže kruh in meso. Če grem zdaj domov, se maraton konča, knjiga se zapre in meni za vedno izgine. Zato ostajam tukaj, zapisan v zgodovino kot jedec, ki je sprejel največji izziv McDonald’sa.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem bil izbran v skrivni program »McDonald’s vesolje«. Ko sem v lokalni restavraciji naročil dvojni Big Mac, krompirček in McFlurry Oreo, je do mene prišla skrivnostna oseba v uniformi s črnimi loki namesto zlatih. Povedala mi je, da sem bil izbran zaradi svoje naročilne kombinacije – in da je čas, da pomagam testirati nove jedi, ki bodo nekoč nahranile astronavte. Odpeljali so me v skrivno bazo tik ob morju, kjer sem prvič poskusil »Galaktični Cheeseburger«, narejen z mesom, ki se nikoli ne posuši, »Lunine McNuggetse«, ki so prevlečeni s posebnim zeliščem, in krompirček, ki je dolg kot orbita satelita. Vsak dan se začne s »Kosmičnim Big Macom«, nadaljuje z eksperimentom, v katerem primerjam McFlurry z okusom meteoritov z McFlurryjem jagoda, in konča z degustacijo krompirčka, ki ostane hrustljav tudi v breztežnosti. Moja naloga je, da zapišem, kako se ti okusi obnašajo v različnih pogojih – ob sončnem zahodu, ob močni burji, celo ponoči, ko so zvezde vidne na nebu. Če grem zdaj domov, ves projekt pade v vodo, ker sem jaz edini prostovoljec, ki ga hrana nikoli ne utrudi. Zato sem postal astronavt McDonald’s vesolja, še preden sem se vrnil z dopusta.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem postal kapitan »McDonald’s ladje okusov«. Ko sem naročil Filet-O-Fish in krompirček, sem prejel pladenj, na katerem je bil narisan zemljevid. Na njem so bile označene lokacije različnih restavracij, povezanih v obliki velikega hamburgerja. Odločil sem se, da sledim poti, in hitro ugotovil, da to ni navaden zemljevid, ampak povabilo na posebno potovanje. V pristanišču me je čakala ladja v obliki ogromnega Big Maca, na kateri je pisalo »Dobrodošel, kapitan«. Posadka so bili kuharji, natakarji in nekaj galebov, ki so varovali McNuggetse. Vsak dan plujemo na drug otok, kjer me čaka nova McDonald’s jed. Na prvem otoku sem poskusil krompirček, ki nikoli ne konča – ko poješ enega, se v škatli pojavi nov. Na drugem otoku sem odkril McFlurry, ki ima okus po valovih in soli. Na tretjem otoku sem srečal starodavnega burger mojstra, ki mi je pripravil »Big Mac Atlantide« – burger, ki se sveti v temi in diši po oceanu. Jaz sem zadolžen, da vse to beležim in vodim ladjo naprej. Če zdaj odidem domov, bo ladja brez kapitana in potovanje se bo končalo. Zato ostajam tukaj – dokler ne obiščemo zadnjega otoka, kjer naj bi stal kiosk z »Burgerjem večnosti«.

... je prevroče in mi avto ne dela

... Me boli želodec

... imam težave s proračunom in si trenutno ne morem privoščiti povratka

... Je na dopustu mir

... "... ne more z dopusta, ker se je vse začelo že na letališču, ko je na check-inu ugotovil, da ima v kovčku skrivnostno mapo z napisom 'TOP SECRET: McKrompirček Projekt', ki mu jo je očitno podtaknila tetka iz drugega kolena, ki trdi, da dela kot degustatorka za McDonald's v paralelnem vesolju, kjer Big Maci plešejo in krompirčki pojejo opero. Potem ga je na carini ustavil carinik, ki mu je rekel, da lahko gre naprej samo, če na pamet našteje vse sestavine McFlurryja v obratnem vrstnem redu – in ker mu to ni uspelo, ga je poslal na posebno misijo: najde Grimacea, ki se trenutno skriva v skladišču McDonald'sa v Mariboru, kjer poteka tajna konvencija burgerjev brez solate. Ko je prispel tja, je ugotovil, da je skladišče v resnici prikrit portal v drugo dimenzijo, kjer so vsi ljudje oblečeni kot krompirček, govori se samo z besedo 'mek', in edini način, da preživi, je, da naroči vsaj tri velike menije, dva Happy Meala in enega McFlurryja z Oreo posipom. Ampak potem je portal eksplodiral in ga teleportiral na vrh Triglava, kjer ga je čakala čreda alpak, ki so mu rekle, da morajo skupaj sestaviti največji cheeseburger na svetu, če želijo preprečiti, da bi se na Zemljo zrušil asteroid v obliki Chicken McNuggeta. In zdaj je na poti domov, a se je vlak ustavil, ker je strojevodja zaslišal govorijočo vrečko krompirčka, ki ga je opozorila, da bo samo obisk McDonald'sa pravočasno ponastavil vesolje in rešil človeštvo, zato ne more, ampak res ne more, priti z dopusta, dokler ne naroči vsaj enega Big Mac menija z dodatnim sirom in dvema sladicama, ker, iskreno, kdo bi tvegal konec sveta zaradi pomanjkanja McFlurryja?"

... "... ne more z dopusta, ker je ravno izvedel, da so mu doma v McDonald'su shranili zadnji Big Mac z dodatnim sirom in ga mora osebno prevzeti, preden ga kdo drug poje." "... ne more z dopusta, ker so ga galebi

... ker sem izgubil ključ od avta, rezervni pa je ostal v meku!

... avto ne dela na McFlurry.

... sem ugotovil, da je na morju res najlepše.

... me je smola iz borovcev prilepila na ležalnik.

... so mi galebi odnesli ključe od avta.

... krompirček-več jih je bolje je

... Sem stopil na jeza, ko sem gledal big maca

... Imam pred svojim apartmajem tok lepega meka in res majo dobro hrano za jest. Obozujem njohov Mc flury!!

... bom mal zamudu ker avtobus pocasnej voz in pridem naslednji mesec lp

... ker v sluzbi ni big and tasty to je pa ja najbolsi burger

... sem ujet v znanstveni eksperiment: kako dolgo lahko človek preživi na all-inclusive bivanju brez premora. Ekipa hotela je že preveč investirala v ta projekt in nemorem sedaj odnehati-poleg tega pa sem postal še ključen del animacijskega programa. Aja pa vsako sredo je McDonald's na meniju tega pa res nemorem izpustiti.

... sem zamudil vlak za domov

... Sem pozabil it v meka po najboljsi krompircek

... Je na dopustu najbolši mek kot doma

... sem na poti zagledal McDonald’s, pa sem si rekel da grem samo po en cheeseburger. Ampak pol sem v vrsti srečal enga kolega, naročil še en Big Mac, pol še McFlurry… in zdaj sem se ujel v začaran krog. Vsakič ko hočem ven, na tabli piše ‘še ena akcija za danes’, pa se ne morem upreti. Tako da mogoče bom doma šele, ko zmanjka krompirčka.

... Sonce sije ditektno v meka

... sem v McDonald’su zadel nagradno igro. Nagrada je, da moram vsak dan en teden pojest en meni, drugače izgubim bon za celo leto brezplačnega McFlurryja.

... Je super sreda v meku

... V tej državi še nisem probal njihovega Meka

... Je McCrispy wrap preveč crispy! Ne morem domov z dopusta, ker je McBreakfast tako popoln! Ne morem domov z dopusta, ker je trojni steakhouse bacon tako sočen in popolen! Ne morem domov z dopusta, ker BigMac nikoli ne ostane brez časa zame! Ne morem domov z dopusta, ker je McChicken tolk dobr! Ne morem domov z dopusta, ker party bucket nikoli ne razočara! In morem domov z dopusta, ker me preprosto McDonalds nikoli ne pusti na cedilu<3

... Ne morem domov z dopusta, ker sem si rekla, da bom še zadnji dan uredila vse malenkosti – spakirala prtljago, pospravila apartma, vrnila ključe in še skočila do bankomata, da poravnam stroške. Ko sem vse to opravila, sem bila že čisto izmučena in sem si rekla, da si zaslužim eno malo nagrado, preden se spravim na dolgo vožnjo domov. Sprva sem imela v mislih samo eno kavo, ampak sem potem spotoma zagledala McDonald’s, kjer sem se spomnila, da doma nikoli nimam časa, da bi si privoščila Big Mac meni v miru, brez naglice. Zato sem šla notri in naročila, pa potem še krompirček, ker je pač najboljši, potem pa sem si rekla, da brez McFlurryja to ni pravi dopust. In zdaj sedim tukaj, jem in uživam, medtem ko vsi mislijo, da sem že na poti domov – v resnici pa se mi nikamor ne mudi, ker je tukaj v Meku ravno toliko dopusta, kot ga imam v apartmaju.”

... Sem že obljubila frendicam, da gremo v McD, da probamo novi McCrispy Wrap in preverimo Big Mac challenge. Rezervirala sem mizo, ker je vedno polno in če prideš brez rezervacije, te postavijo v vrsto, ki se vleče čez cel blok. Zjutraj sem bila mal off, glava me je pekla, a sem vseeno morala ostati, da frendice ne bi paničarile. Ko smo prišle noter, so ravno imeli akcijo vljukci bog Mac in omejene Happy Meal figurice. Če bi zamudila, bi izgubila vse dobre pozicije za fotke in dodatke. Medtem sem usklajevala naročila – ena hoče McCrispy Wrap brez sira, druga Big Mac dvojni, tretja samo pomfri – in če ne bi pazila, bi nastal totalen kaos. Frendice so mal panikarile, jaz pa sem skušala ostati mirna, čeprav sem bila še vedno mal slaba. Sedle smo za mizo, a so se pojavile nove težave: ena je pozabila denarnico, druga ni vedela, kaj hoče, tretja je kričala čez cel McD, ker hoče več pomfrija. Jaz sem držala ravnotežje med vljukci bog Mac, Happy Meal figuricami in svojim počutjem. Strežba je bila počasna, kar je sprožilo mini paniko, a sem vse skupaj koordinirala, da ni nastal totalen nered. Še več, ena od frendic je imela alergijo, zato sem pazila, da njen McCrispy Wrap ni imel napak. Ko smo jedle, so nastale nove zafrkancije – ena je polila ketchup, druga izgubila figurico. Jaz sem reševala situacijo in poskušala ostati mirna. Na koncu smo vse smejale, delile vljukce bog Mac, Happy Meal in McCrispy Wrap, uživale Big Mac in vse skupaj je uspelo brez dodatnega stresa.

... ne morm dumu z dopusta ker je prevec dobr

... so sodelavci živali. Če moram izbirati med njimi in ribami, sem raje v morju.😉

... Ker sem lačen študent

... še vedno vračam vse povratne steklenice.

... raje švicam na vročini kot na poslu.

... Glejte, v bistvu sem imel čisto druge načrte. Zjutraj sem si rekel, da bom resen, bom doma, bom produktiven, pa še kosilo si bom skuhal. Najprej sem hotel naredit testenine, ampak ko sem odprl omaro, sem ugotovil, da nimam več testenin, ker sem jih že včeraj pojedel. Potem sem si mislil: ‘Ni panike, naredim jajca.’ Ampak ko sem odprl hladilnik, sem videl, da imam samo eno jajce, pa še to je bilo razbito, ker mi je škatla padla na tla, ko sem prejšnji dan iskal marmelado. Potem sem hotel naročit dostavo, ampak točno takrat je crknil Wi-Fi, ker so delavci na cesti kopali in presekali kabel. Rekel sem si: ‘Ni problema, grem na mobilne podatke.’ Ampak glej ga zlomka, telefon je bil prazen. Ko sem ga hotel dat polnit, sem ugotovil, da polnilec manjka, ker mi ga je brat posodil in pozabil vrnit. Zato sem se odločil, da skočim do trgovine. Vmes sem srečal soseda, ki me je prosil, če mu pomagam odnesti neko omaro v četrto nadstropje, brez dvigala seveda. Ko sva to končno zložila, je že začelo deževati. Tekel sem proti trgovini, ampak sem ugotovil, da sem pozabil denarnico doma. Vrniti se nisem hotel, ker sem bil že premočen, pa še čevlji so mi zaškripali kot harmonika. Na poti nazaj sem srečal enega znanca, ki je ravno končal šiht in mi rekel: ‘Ej, če si lačen, tamle naprej delijo kupone za popust.’ Jaz sem ga sprva hotel zavrniti, ampak on mi je vseeno stisnil kupon v roke. In zdaj uganite kaj je pisalo gor? Seveda, -50 % na Big Mac meni. Pa sem si rekel: ‘No, to je pa znak.’ In namesto da bi šel kuhat ali domov še enkrat po denarnico, sem šel direktno v McDonald’s, kjer sem s tistim kuponom vzel meni in čisto po nesreči – prisežem – pristal tam

... Ne morem domov, ker dom brez Meka ni dom

... Najprej sem mislil it v trgovino in si kupit kaj za kosilo, ampak ko sem prišel tja, je bila vrsta do vrat. Že sem hotel potrpet, ampak sem bil že čisto sestradan, pa še spomnil sem se, da imam zraven trgovine skoraj čisto pri roki McDonald’s. In ja, seveda sem šel tja, ker je bilo sto krat hitreje

... Dogovorjeni smo bili, da gremo s prijatelji samo na kavo, ampak potem je eden omenil, da ima ful željo po cheeseburgerju. Najprej smo se smejali, pa rekli: ‘Haha, ja, točno to bi pasalo.’ In čez deset minut smo že sedeli v Meku, vsak s svojim menijem. Čisto spontano, priseže

... Plan je bil čisto normalen – pridem domov, si skuham nekaj na hitro, mogoče testenine ali rižoto. Ampak ko sem odprl hladilnik, sem videl, da je praktično prazen: malo sira, pol limone in en jogurt, ki mu je že potekel rok. Rekel sem si, ok, skočim v trgovino. Ko sem prišel do trgovine, je bila vrsta ogromna, pa še blagajna je ravno crknila, tako da so vsi čakali. Bil sem že čisto sestradan in malo slabe volje, ker je vse skupaj izgledalo, da bom moral še pol ure stati. Takrat sem se spomnil, da je samo dve ulici stran McDonald’s. In v tistem trenutku sem si rekel: ‘A res rabim še pol ure čakat za makarone, če pa lahko čez pet minut držim v roki burger in pomfri?’ In ja… tako sem končal v Meku. Nič posebnega, samo lačen sem bil in nisem imel živcev za čakat

... Ne morem domov, ker sem na navigaciji pritisnila ‘bližnjica’… in me je pripeljala direkt v Mek

... je bil mek pred mojim nosom in nisem mogla mimo njega brrz da bi se ustavila na big macu.

... ker so se mek vrata odprla ravno ko sem šla mimo in to je bil znak da moram u meka

... je pivo na plaži hladno

... Je preveč fino :)

... Je obstal trajekt in cakam se na Mcdonalds se dve uri da ga dobim na trajekt.

... mi mami ne dovoli

... Ne morem domov z dopusta, ker sem slučajno zavila v McDonalds in zdaj čakam še tretji dvojni cheeseburger , ker je bil prvi premajhen in drugi prehiter

... Ne morem domov z dopusta, ker sem se zataknila v vrsti za McFlurry in zdaj že razmišljam, da bi kar tu prespala😅

... Ne morem domov z dopusta, ker je McFlurry rekel, da me rabi še vsaj eno uro

... Na avtocesti je prevelik zastoj in pridem ko se mi konča dopust da se promet na avtocesti umiri

... Ne morem domov z dopusta, ker sem se spustila v raziskovanje vseh kotičkov McDonald’sa, vključno s kuhinjo in skladiščem pomfrija, in zdaj sem preveč vpletena da bi lahko kar tako odšla😅

... ker tam ni Meka!!!

... ker me GPS še vedno vodi v napačno smer.

... ...ker je galeb pojedel moj zemljevid z zarisano potjo domov...

... Ne morem domov, ker sem ujet/a v tekmovanje kdo dlje zmore ležati na plaži

... sem še zadnjič zaplavala v morju nakar je obalo prizadel velik tsunami ki je s seboj prinesel meduze. Meduze so opekle vse, ki so bili v tistem trenutku ujeti pod valom vode in jih spravile v bolnišnico vključno z mano. Potem sem moral čakati v bolnici več kot 5ur da sem prišel na vrsto. Ker smo tako dolgo čakali smo vsi dobili McDonald's obrok. Kasneje pa sem ugotovil, da nas nikoli ne bomo pustili oditi

... Ker sem danes na poti domov srečala skupino, popolnoka izgubljenih turistov. Bili so utrujeni in izjemno lačni. Prepirali so se, en ni jedel morsko hrano, drugi hamburger, tretji pohanega piščanca, najmlajša punčka pa samo sladoled. Na njihovo srečo sem jaz, njihova rešiteljica poznala najboljše mesto kjer bodo zadovolnji usi. Peljala sem jih v Mekaa🤪. Ker so bili turisti iz Bermudov, kjer McDonaldsa sploh ni, se nad izgledom restavracije in okusno hrano sploh niso mogli umiriti. Njihovo Mek naročilo je znašalo 550€. V zahvalo, ker sem jim pomagala so me povabili, da se jim pridružim pri pogodtitvi. Seveda nisem zavrnila. Z dopusta se vrnem, ko nam uspe pojesti celotno naročilo, ker dobre hrane pa res ne bomo stran metali. PS: mogoče se dopist zavleče, saj me hočejo vzeti s sabo, da bi jim tam pomagala pri gradnji prvega njihovega McDonaldsa🌟

... sem vzel napačen bus…airbus

... Ne morem domov z dopusta, ker je pot nazaj postala veliko bolj zapletena, kot sem mislil. Že za prvim ovinkom sem naletel na postajališče, kjer so se na vsakem stebru bleščale reklame za krompirček, ki so se v soncu svetile kot zaklad. Vonj slanosti je napolnil zrak in koraki so postali težki, kot da hodim skozi gozd transparentov. Ko sem se prebil naprej, sem stopil v dolino, kjer so ljudje govorili tuj jezik, a med vsemi besedami sem razločil tri: "Big Mac", "ameriški krompirček" in "McFlurry". Starec z dolgo brado me je posvaril: "Domov ne boš prišel, dokler ne stopiš pred zlate loke." Pot me je zanesla v gozd, kjer so drevesa šepetala: "Burger… burger…" in vsak list, ki je padel, se je spremenil v kuponček z napisom: "Zamenjaj me v McDonald’su." Moja volja je popuščala, a spomnil sem se prednikov, ki so hodili čez gore in viharje – njihov cilj je bila svoboda, moj pa topla hrana. Ko sem končno stopil iz gozda, sem zagledal ravnino, kjer so se v daljavi dvigali zlatni loki kot svetilniki izgubljenim. Ob strani so tekli potoki ledenih pijač, ki so šumeli kot reke, gora krompirčka pa je vabila bolj kot ogenj Mordorja. A pot je stražil čuvaj, ki me ni izzval z mečem, temveč z vprašanjem: "Boš vzel Big Mac meni, Chicken McNuggets ali sladoled?" Vedel sem, da druge poti ni. Zato sem še vedno tukaj, ujetnik avanture, ki se lahko zaključi le z enim dejanjem – da vstopim v McDonald’s, naročim in pojem. Šele nato se bom lahko vrnil domov, kot junak, ki nosi v sebi okus tistega prvega grižljaja.

... Ne morem domov z dopusta, ker se je vse začelo že zjutraj, ko sem si hotela privoščiti zajtrk v lokalni pekarni. Kupim rogljiček, usedem se zunaj in končno ugriznem – in točno v tistem trenutku iz neba prileti galeb, mi ga iztrga iz rok in brez sramu poje kar pred menoj, kavo pa mi z krili polije po celotnem kovčku... Zdaj imam maslo po majici, kavno obarvan kovček in želodec ki kruli da se ga sliši do Ljubljane... Rečem si, nič hudega, grem na avtobus, ki bi me moral peljati domov. Ko pridem na postajo, ugotovim, da sem pozabila denarnico v hotelu. Tečem hitro nazaj, avtobus mi uide. Vzamem naslednjega, ampak ravno ko se usedem, se odpre prtljažnik in moj kavni kovček pade ven na cesto in se popolnoma odpre. Ko ga poberem in zaprem, avtobus seveda že mudi naprej. Poskusim še z vlakom, a tam je takšna gneča, da se po pomoti znajdem v vrsti za turistični vlakec za otroke. Po treh krogih okoli fontane sem obupala. Vmes mi na telefon piše cimra, da sem doma, preden sen šla, na štedilniku pustila lonec z vodo. Voda je že izparela, lonec črn, moje kuharske sposobnosti pa uradno razpadle. In ravno ko sem sedela na klopci, kjer se je vse skupaj začelo, in razmišljala, kaj zdaj, me pokliče prijateljica iz obale: »Ej, ful sem lačna, greva v Mek?« In točno v tistem trenutku sem dojela, da se vesolje danes popolnoma strinja z njo. Mislim, da je vsem jasno da se je moj dopust podaljšal in kje se je moj dan končal…

... …ker sem zgubil denarnico , tako da sem brez keša in nimam za prevoz. Imam pa svojo Mek aplikacijo kjer sem nabral dovolj točk za največjo nagrado za vso družino, tako da je to edina izbira, ki jo imam, kamor lahko grem…

... sem obtičal v vrsti za Big Mac že tri dni.

... Zjutraj sem se zbudila in odšla v trgovino bil je moj zadnji dan na morju kupila sem si rogljiček ter se sprehodila ob plaži pol rogljiča pa sem natrosil da so ga pojedle ptičke in ribe. Še kar sem bila zelo lačna ampak sem se odločila da bom šla na plažo ter se še zadnjič letos skopala

... ker se je vse začelo zjutraj, ko sem si hotela privoščiti zajtrk v lokalni pekarni. Kupim rogljiček, usedem se zunaj in ugriznem. V tistem trenutku iz neba prileti galeb, mi ga iztrga iz rok in brez sramu poje pred menoj. Kot da to ni dovolj, mi ob tem še s krili polije kavo čez kovček. Zdaj imam maslo po majici, kavno obarvan kovček in želodec, ki kruli tako glasno, da se ga sliši do Ljubljane. Rečem si, nič hudega, grem na avtobus. Ko pridem na postajo, ugotovim, da sem pozabila denarnico v hotelu. Stečem nazaj, avtobus mi uide. Vzamem naslednjega, a ravno ko se usedem, se odpre prtljažnik in kovček pade na cesto. Ko ga zaprem, avtobus že odpelje. V obupu se odločim, da grem peš do železniške postaje. Na poti me ustavi skupina turistov in me prosi za pomoč pri fotografiranju. Naredim sto slik, a ko jim želim vrniti telefon, mi skoraj zdrsne iz rok v fontano. Ko končno pridem do vlaka, je takšna gneča, da se po pomoti znajdem v vrsti za turistični vlakec. Po treh krogih okoli fontane sem obupala. Sonce me peče direktno v glavo, zato se ustavim po sladoled. Naročim dve kepici, a ena pade na sandal, druga pa mi spolzi po roki in konča na torbici. Zdaj imam parfum po vaniliji, lakota pa ostaja. Spomnim se, da bi lahko vzela taksi. Maham, ustavi se prvi, a mi voznik reče, da gre na poroko in nima časa. Drugi mi sicer ustavi, a mu med vožnjo poči guma. Spet sem na cesti s kovčkom, ki diši po kavi in sladoledu. Vmes mi piše cimra, da sem doma na štedilniku pustila lonec z vodo. Voda je izparela, lonec črn, moje kuharske sposobnosti pa uradno vprašljive. Utrujena se usedem na isto klopco, kjer se je vse začelo, in razmišljam, ali naj ostanem na dopustu za vedno. Ravno takrat me pokliče prijateljica: »Ej, a si še tu? Ful sem lačna, greva v Mek?« In točno v tistem trenutku sem dojela, da se vesolje danes popolnoma strinja z njo. Mislim, da je vsem jasno, da se je moj dopust podaljšal in kje se je moj dan končal…

... Bila sem na morju še zadnji dan. Zjutraj sem si šla kupit rogljički nato pa mi ga je odnesel galeb bila sem zelo lačna in mi na mekovi aplikaciji zazvoni da sem dobila sporočilo pogledam kn mi pokaže da je prišel nov okus sladoleda aa vzamem ključe in se odpeljem v najbližji mek

... …sem ravno na avtobusu, ki je moral zaviti z glavne ceste zaradi nenadnega sprevoda gosakih navdušencev, ki so zaprli celoten promet, potem pa je šofer moral obvoziti skozi majhno vasico, kjer so ravno potekale vaške igre, tam pa so mi domačini ponudili lokalno specialiteto, ki je bila tako močno začinjena, da sem moral poiskati lekarno, v lekarni pa je zmanjkalo zdravil, zato so me poslali v sosednje mesto, ampak na poti tja je vlak obstal na postaji, ker je strojevodja odšel hranit svojo mačko, jaz pa sem vmes izgubil telefon, zato sem si moral izposoditi goloba pismonošo, da ti pišem to sporočilo… in zdaj še čakam, da se vrne, da ti lahko pošljem nadaljevanje.

... Na pikniku s prijatelji smo gledali oblake in zagledali enega v obliki burgerja, zraven pa še male, kot da so chicken nuggets. Seveda se je začela debata: ‘Ej, a bi šli v mek?’ a vsi smo se delali močne in rekli: ‘Nee, danes ne, smo na pikniku’ Ampak po desetih minutah tišine, ko smo vsi mislili isto, smo se samo spogledali, spakirali stvari in odšli proti najbližjem meku, kot da se tisti pogovor sploh nikoli ni zgodil. Mislim

... Ravno na sončni terasi svojega

... Ravno na svoji sončni terasi svojega placa ob morju gledam delfina, sosedovo

... Bila sem na roadtripu do Poljske🚗, nakar je sredi češkega podeželja pred avto skočil jelen. Skoraj bi ga zbila, prišel je tako blizu, da sva s fantom na njegovih rogovih videla nataknjen Mcdonald’s kupon za novo Mixology pasijonka pijačo. Seveda sva takoj zavila s podeželja do najbližjega Meka, taki usodi se preprosto nisva mogla upreti. Popoln dan: avto (za las) cel in lakota potešena✌🏻

... ker se mi ne da delat in so mi tukaj na hrvaskem ponudilo sluzbo da gledam sonce

... sem sredi raja, pijem noro dobre koktajle, plavam kot delfin, ki je osvojil olimpijsko zlato v gracioznosti, otroka se zabavata kot mini tornada sreče, uživam vsak trenutek in če bi se vrnila zdaj, bi povzročila kozmični kaos. Pa še mek je čez cesto!

... Sm zdej na morju z vsemi ostalimi in gledamo te delfine in sonce za zahaja in mi ne bo ratal sorry

... Ker je jutri super sreda in nočem zamuditi.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem se spoprijateljil z delfinom, ki me uči olimpijskega plavanja, in dokler ne osvojim zlate medalje v skoku v valove, mi enostavno ne dovoli zapustiti morja.

... Ne morem domov z dopusta, ker so me galebi izvolili za svojega kralja in vsak dan od mene pričakujejo, da jim pripeljem krompirček iz najbližjega McDonald’sa.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem odkril skrivni McDrive pod morjem, kjer dobim Big Mac zapakiran v mehurčke zraka – in še nisem uspel poskusiti vseh okusov sladoleda.

... Ne morem domov z dopusta, ker sem na plaži našel magični kupon, ki se vsak večer spremeni v nov meni, in če grem domov, ga bo nekdo drug odkril.

... Jutr pa morm prit ker je super sreda🔥🔥🔥🔥🧸🧸🧸🧸

... sem na dopustu v Dubaju in razmišljam ali je boljši ameriški krompirček ali navadni 🍟 love u MC

... Sem na križarki tuki nimamo meka in zdj vseepovsod morm it nujno v mek da sprobam ponudbo po vsem svetu

... Postal sem galeb namesto rib bom lovil filet o fishaaaaaaaaaaaaaaaaaa

... Sem zbolel zato negrem v solon, ampak v mek

... Sem zbolel zato negrem v solo ampak v mek

... Roko sem si zlomu in grem v v bolnico Celje za potrpljenje pa se v mek po sladoled 🍦

... Zakaj ni na Maldivih meka zdj se morm na letaluscu nujno ustavit

... Tud na letaliscu ni Meka in morm letet na zeleznisko v Meka

... Grem v McDonald’s, ker je ceneje kot psihoterapija in bolj zanesljivo kot kuhanje doma.

... na avtobusni postaji sem videl, da je do busa se 1.5 ura, jaz pa sem bil v nevarnosti stradanja do smrti, zato

... Zajela me je rojica letečih krokodilov, bežala sem pred njimi dokler nisem padla v luknjo polno banan in zdej nemorem zlezit ven 😬

... ker sem si na dopustu zgradil grad iz peska v obliki McDonald'sa in zdaj me čakajo stranke – nekdo mora peči burgerje🤪

... Moji lashe so začeli igrati harmoniko in me vodili v ples na strehi trajekta ✨😝

... ker sem poskusil narediti 'quick stop' v McDrive-u, pa sem po nesreči zapeljal v all-inclusive hotel in zdaj sem ujet v sistem 'naroči–pojej–ponovi

... … se nimam dovolj tock za mcchicken bucket😜

... … ker sem šla samo po mleko v trgovino, pa me je vonj po krompirčku ugrabil in odpeljal naravnost v Mek. 🥛🍟😂

... … ker sem poskusila jesti solato, ampak je moj želodec vložil pritožbo in zahteval Big Mac.🥗➡️🍔🤣

... … ker sem rekla, da grem samo na hiter sprehod… in evo me, na sprehodu po McDrive meniju. 🚶🍔🍟

... … ker sem šla po srečo – in sreča se pač vedno skriva v krompirčku.🍟💛

... Ker grem na zmenek s tvojo mami

... … ker sem hotela naredit cheat day… pa je moj želodec glasoval 1:0 za Mek in jaz sem samo ubogala večino.🍔🍟😂

... mašina za sladoled dela samo, če naročim 50 nuggetov v pravem vrstnem redu, Happy Meal igračka mi daje navodila, jaz pa čuvam majonezo, preverjam vsak burger in nadzorujem vsak cvrček do konca shift-a.

... … ker je moj apartman na dopustu bližje McDonald’s restavraciji kot stanovanje doma🤭

... ker ima McD lokacija na dopustu boljšo ponudbo na meniju kot restavracija doma🍟

... me GPS vsakič pripelje do najbližjega McDrive-a namesto domov 😅

... ker mi je galeb pojedel vseh 9 nuggetsov in zdaj moram stati v vrsti za nove

... ker jim je ravno zmanjkalo M&Msov za McFlurry in čakam na nove #brezMcFlurryjaNeGre

... ker sem rekla da grem samo na hitro do trgovine ampak je Mek bil bližje 😅

... je McDonalds app ravno dodal nove kupončke za Super Sredo! 🤤🍔🍟

... ker ma mek boljso ponudbo ko moja mama🍟🍟🍟🔥🔥🔥🔥💗💗💗💗

... sestra mi je pojedl avseh 20 mc nugcov in zdj cakam na nove💔🔥💗💗💗💗💗💗💓💓💓💓🍟🍟🍟🍟🍟🍟🔥🔥🔥🔥🔥🔥🍔🍔🍔🍔🍔

... Se mi je krompirček zaletel v ustih

... celo leto sem cakal na nov pistacijev sladoled zdj sem pa si vzel vse shejk sladoled pa milijon drugih buble gum love it ubozujem gaaaaaaa

... Izgubil sem osebno in mi ne pustijo čez mejo dokler je ne najdem

... Rekel sem si, da grem samo na kavo, pa sem končal s celim menijem.

... Mislil sem, da grem v fitnes, pa sem se zmotil pri vratih.

... sem na dopustu in ze cel teden razmisljam,ce bi morski psi jedli burgerje in shejk.Na poti domov pa bomo imeli malico,kosilo v meku in nato se vecerjo v meku blizu doma.Res se mu ne mores upreti,ko pa tako disi v blizini.

... Šel sem na stranišče, ampak sem naročil še Big Maca za družbo.

... Ker sem ob 3 zjutraj lačen, in kdo drug pa še dela ob tej uri?

... Hotel sem samo wifi, ampak sem rabil izgovor, zato sem vzel tudi pomfri.

... ... Oči sam Oreo sladoled pa ne pozabi se na Mc Meni... hvala tolk dober da lahko jutri že spet!

... ker sem po nesreči zmagal na lokalnem tekmovanju v jedenju lubenic in me zdaj obravnavajo kot nacionalnega junaka. Dokler ne opravim uradne parade skozi vas, me ne pustijo domov

... … ampak zakaj bi vzel samo pomfri če se mi tudi po bigmacu slina cedi, pa še enega sladoleda bi lahko, če sem že ravno tu…

... ker sem včeraj po nesreči posodil svoje kopalke enemu delfinu, zdaj pa jih noče več vrniti. Brez kopalk pa ne morem iz vode, ker me vsi domačini gledajo postrani.

... Ker je predaleč

... sem se zagozdila v mek drive inu

... Sonce me je vzgalo te pa ne morem vozit domu ker me vse pece

... Med kopnjem sm srcala dlfina k je biu zlo lacn potm sva dolg plvala skp in rtala prjatla vidla sva otok in srcena sva sla do tja na katerm je biu mcdonalds zmenla sva se d bova skp ostala tukj saj je bilo tu vse kr rabva in to je TOP hrana

... ker sem naročil samo en Big Mac, pa je avto rekel, da ne bo vžgal, dokler mu ne prinesem še pomfrija.” 🍟🚗😂

... pa še rojstni dan imam, pa ne vem kam, prijatelji - vsak drugačen, zdaj pa vem kam - Mek

... Na vsaki vožnji se znajdeš pred okncem in se srečen in sit voziš naprej…

... ko prideš do krožnega izbereš zadnji izvoz in se vrneš na okence po nov burger

... Let odpovedan, vlak zamujen, avtobus obstal, telefon brez baterije, brez gotovine obtičal v tujem mestu… Po celem dnevu zmede sem vsaj našel nekaj toplega in nasitnega – McDonald’s

... na vsaki poti ko se vozimo vidim samo en znak 500 m mek in mi v glavi dela to pa mormo it

... sem postal pirat, sem našel zaklad, sem ga zamenjal za Big Mac, sem postal kralj lakote, sem šel v Mek!”

... sem postal pirat, sem našel zaklad, sem ga zamenjal za Big Mac, sem postal kralj lakote, sem šel v Mek!

... ...konec poletja, pa še Meka mam tuki... konec in pika!

... KER FANTA NE SPRAVIM IZ MCDONALDSA. DOMA GA NAMREČ NI V BLIŽINI :)

... ...nisem šel na dopust.

... Sem postal vesoljec, letel sem na planet, a tam sem našel Big Mac, zdaj krožim samo v Mek svet

... Bolje BIGMAC v ustah kot M na strehi

... mi je lih na drajvu avto crknu pa avto vleka ne more v Meka

... ker imam najraje na svetu happy meal iz mcdonalda.

... "Bolje en McFlurry v roki kot sto obljub, da danes ne boš šel v Mek. "

... imel nepredvidene osebne okoliščine, ki so me zadržale tukaj in mi preprečile, da bi se vrnil pravočasno.

... ker sem se zapletel v bitko z morskimi želvami in sem moral ostati na otoku, dokler niso rešili mojega problema – pa še zdaj imam na glavi nekaj morskih alg, ki jih ne morem sprati!

... Potem sem uporabil poseben šampon iz morskih alg, ki mi je dodatno zacinil moje kosilo. Kaj bi dal da bi v roki imel big mac, al pa kr raje v vsaki roki enega. Mimo pride koza iz Paga in me prebuti iz mojih mokrih sanj. Zelim si MC in to takoj

... Ker mi je mcdonalds vkradel srce in sem ga morala iti iskat (baje se skriva v enem izmed mcnuggtsov, zato moram vse pojest)

... in potem sem spoznal, da je moj Wi-Fi povezan samo, če sem v Meku. Zato sem se preselil kar za pult, zdaj strežem krompirček in pišem iz prve vrste.

... In sem že naročil za 12 evrov, tako da zdaj res ne morem ven - to bi bil greh

... lovim zadnjo Happy Meal igračko iz te kolekcije – manjka mi samo še ena, in če je danes ne dobim, mi bo cel sistem padel.

... Ker je moje zdravje veliko boljse ob morju (;

... ker je moj Big Mac eksplodiral v mikrovalovki in zdaj me osebje McDonald’sa obravnava kot osumljenca v preiskavi ‘burger bomba’. Pravijo, da dokler ne pride strokovnjak za kečap, ne smem nikamor.

... »Rekel sem, da grem samo ven po svež zrak. In glej ga zlomka, zrak je bil najbolj svež ravno pred McDonald’som. Čista znanost!«

... KEr še zmerom do konca popravca treniram angleščino na menujih v restavraciji.

... Ker je to investicija v mojo srečo - cenejše od psihoterapije.

... ... ker sem posvojil galeba, ki me sedaj ne spusti domov dokler ne dobi Happy meal-a

... I'm Slovin' It

... ucim se fiziko valda da grem v mek po pomfri da lahko preizkusim silo🍟🍟🍟🍟🍟

... Ne morem v McDonald's,ker peljem mačka v Pariz.

... …nocem nazaj na delo

... McDonald's za moje otroke je boljši ,kot fine restavracij na plazah

... Rad bi ostal, ampak če bom prišel domov prepozno, bo moj hladilnik mislil, da sem ga zapustil. In vsi vemo, kako trmasti znajo biti hladilniki, ko jih užališ

... Se učim doma za šolo , a vedno skočim v McDonald's po pito ali dve.

... Rekli so mi, da bo jutri akcija 2 za 1 Big Mac in to je enostavno preveč pomembno, da bi šel domov

... Moj kovček je pretežak, ker sem vanj nabasala 50 paketov nagecev

... Zdravnik mi je predpisal vitamin M – M kot McChicken. Terapija kliče.

... Žalost se mora stopit v McFlurryju, drugače me bo prehitela.

... Če ne grem v McDonald’s, se burgerji užalijo in mi ponoči pošiljajo SMS-e.

... Moj avto zavija sam proti McDonald’su

... Hodim v spanju proti McDonaldsu in se ne bom zbudil dokler ne pojem vseh burgerjev na svetu

... ker je ziher ;)

... Če ne grem v Mcdonalds sem napet ko strela….

... Meni McChicken me je pogledal s tako žalostnim obrazom, da sem se počutila krivo, če bi odšla.

... tukaj imam mek na dosegu roke na koroškem pa ga še vedno ni

... Ker je preveč dobro ležanje na plaži s kavo iz McDonaldsa v eni roki in Mcflurrijem (s posipom kitkat in cokoladnim prelivom) drugi roki prevec dobro, da bi se vrnila v službo. Prav tako imam cel dan v mislih večerjo, ki bo double cheeseburger

... ker sem se naveličal dela in bi rad poizkusil še kaj drugega kot naprimer naročilo iz meka

... Ker se mi ne da kuhat

... Ker je Vroče

... Zamujam, ker sem se zaklel, da ne grem domov, dokler ne dobim igračke iz Happy Meala, ki jo res hočem – zdaj imam že 7 enakih.

... Doma nimamo McDonald's

... ker sem podpisal pogodbo, da moram še en teden igrati napihljivega delfina v hotelskem bazenu.

... sem ostala v guzvi pa sem potem hitela na vodno aerobiko ampak sem po poti postala lacna in ni bilo blizu McDonald'sa, zato sem se peljala nazaj in zopet pristala v guzvi.

... …. Ker sem ribo peljala na sprehod ta mi potem ni nehala tečnarit da si želi nekam kjer bo lahko na free WiFiju objavila svoj nov slelfi tako sma končali v meku in seveda nisma odšli brez bigmacka

... Sem ponesreči postal vodja pletnje ribiških mrež je od mene odvisno preživetje mediteranskih tjulnov.

... …moram natancno ocenit ali ima mek isti okus v vseh državah kot doma

... ker sem izgubila potni list… v škatli od McNuggetsov.

... Me je pičila kača

... Sam da se spomnem na obstoj McChickena je to good enough

... če imam v rokah Big Mac pa še toliko bolje

... ker sem se v lokalni restavraciji prijavil na tečaj “kako pojesti vse, kar naročiš” – zdaj sem v finalu in nihče ne ve, kdaj bo konec.

... Ker je tu prelepo in še mek dostavlja

... ker sem pomotoma rekel »ja« na vprašanje, ali želim ostati še en teden.

... ker sem izgubil ključe od apartmaja... in sem zdaj uradno del opreme.

... danes ne morem raje grem v mek.

... … ker sem zbolela za kugo

... ...nemorek ker sem v clubu

... ker moram v Meka

... je travarica boljša od meka...

... Ker sem že večkrat rešil Happy Meal igračo, zdaj je pa čas, da Happy Meal reši mene.

... v bistvu nočem.

... komaj čakam da pride labubu mcdonalds igračka v sli

... mek je stokrat boljsi od kfcija burger kinga taco bella lovam meka

... Razmišljav sem da grem na dopust,pa sem raj sel v mcdonalds

... komaj čakam da pride labubu mcdonalds igračka v sli

... edina obveznost tukaj je, da čez dan vsaj trikrat rečeš »ne da se mi« in ne vstaneš pred tretjo popoldne...

... mam tu mek čez cesto

... sem sprejel študentsko prakso v McDonald'su in sem ravno na sredini usposabljanja.

... sem našel McDonald's z najboljšimi chicken nuggets in še raziskujem, če je res najboljši.

... Grem preverit, če je njihov sladoledni aparat res pokvarjen, kot pravijo memeji

... Moj horoskop je rekel, da se bo ljubezen mojega življenja pojavila pri drive-thru okencu

... ker moj Big Mac trenutno razvija čustveno inteligenco in me potrebuje

... Punca je rekla, da bi bila zelo vesela ce jo pridem pozdravit med službo. Zato sem se med malco zaplejal do mek okenca

... ker me mcdonald preganja ze 2 tedna od dopusta 😀

... Ker je moj sin dojencek koncno zacel jesti hrano in mu je zapasal Mac

... Sej ga jem samo “enkrat toliko” 🤭

... Bom raje ostal v sluzbi saj mi je MEK super blizu in bom raje delal in jedel mek #meklajf

... Naj sonce posija in obsije tvoj pogled hodajoci po cesti gledajoč proti samemu in edinemu mcdonaldsu čeprav otroci čakajo v vrttcu. Ah aj so imel malico jst pa bigmca

... McDonald in jaz uživamo v oxigenu,pridite še vi,vabljeni!

... Kar v Maca bom skočila in mamo skrbi razbremenila, saj v kuhinji bi preveč časa porabila, pa še teka nam z pasuljem nebi zbudila

... In ker po pasulju paše en mcflury

... Sej sm biu v gymu si lahk privoščim

... bom svoj proteinski prašek smešo v McFlurry

... Samo enkrat je sreda, v tednu 🙃

... In to glih jutri🤯🤯

... Otroci, kuhinja se je pokvarila, gremo v Meka!

... vesoljec me je ustavil in potegnil v ladjo in potem sem jedel 3 kilograme pomfrija ki ni bil soljen

... Ko se peljemo mimo Meka, avto kar sam zavije proti njemu.

... prosim Ronald McDonald zrihtaj mi ajfona ce mas kakega viška. Če ne pa nič narobe. Lp, your #1 fan

... Ker v Meku na vsakih 1000 pik dobim Bucket McNuggetsov

... … sem postal kapitan napihljive ladje v obliki Big Maca, moj prvi pomočnik je delfin, ki obvlada breakdance, in dokler ne osvojiva naslova “kralja morja in pomfrija”, sploh nimam pravice vrnit domov.

... Ker je super sreda

... … moj hladilnik doma že tri dni joka od praznine, kuhat znam samo vodo, pa še ta mi zavre na suhem, zato rabim Big Mac terapijo in krompirček, ki me razume bolje kot katerikoli psihiater

... Ker na vlaku, ki me pelje iz službe, (še) ni jedilnega McDonalds vagona

... sploh nebom šla na vlak, raje hodim in se ustavim v najbližnjem meku, da se najem kot pa, da nadaljujem pot domov saj če doma zagledam fanta na prazen želodec brez meka bom tečna in lačna.

... Mi je na poti domov počila guma in se moram nujno ustavit

... Na pocivaliscu kjer je Mek in se dobro najest preden se ukvarjam s to avto dramo 🤪

... Rekel sem si da grem z psom na sprehod. Hodila sma in hodila na kar me je pes zacel vleči v stransko ulico. Na enkrat mi je z tačko pokazal na meka in seveda sem ustregel njegovi želji

... … Ko sem bil že na poti domov, sem ugotovil, da sem v hotelski sobi pozabil copate, brez katerih ne morem živeti, zato sem moral čakat na dostavo – in edini, ki je dostavljal, je bil Mek.

... težko verjamem krokodilčkom v očeh, ko gledam big meka v njenih dlaneh..

... Daleč gori so nebesa, doseči jih je težko brez telesa l...

... Daleč gori so nebesa, doseči jih je težko brez telesa, kdor pa hoče na Zemlji raj, v BIG MACKU uživa naj!!!!!!!z telesa l...

... Sem si naročil svoj big mac veliki meni za vsak dan za celo družino, naslednjih 14 dni in vse plačal vnaprej z dostavo Volt v apartma na Gran Canariji.

... Draga,.., takoj pridem domov, samo v Meku sem se ustavil za 5 minut, da se popeljem na nepozabno Mec izkušnjo, Mek dogodivščino,.., Takoj ko pojem, pridem napolnjen z Mek energijo. Čau, se vidimo !

... Seveda sem naročil še sladico in kavo za po poti

... Sorry, malce bom zamudil,.., full je gužva (khmmmm, samo ne povem kje --- V Meku,.., ha, ha), ona misli pa da je gužva na cesti. Menim, da še ene pol ure, potem sem pa doma. Bye

... Sem postal galeb bomraje lopar

... Loza odspredi hise

... Ko je žena lačna in zaradi tega slabe volje Mek najhitreje reši problem

... Ne morem domov z dopusta, ker sem slučajno postal lokalni turistični vodnik in zdaj moram še pokazati vsem, kje rastejo najbolj okusne kokosove palme!

... Ne morem domov z dopusta, ker sem prišel do zaključka, da sem uradni ambasador McDonald'sa v tej deželi, in če grem, ne bo več dovolj ljudi, da bi pojedli vse te brezplačne pomfrije!

... Sreče ne moreš kupit. Lahko pa kupiš McNuggetse… kar je pa v bistvu isto :)

... Je sosedu crknil čoln jst pa nadzorujem popravilo telefona

... Ne morem, ker sem glih iz Meka....

... Rekel sem, da grem na kratek sprehod za zdravje, ampak dež me je pregnal pod streho, tam sem zaslišal smeh, zadišalo je po krompirčku … in jasno je bilo, da je moj sprehod končan v McDonald’su.

... Testiral sem novo AI, ki analizira prehranske želje na podlagi EEG signala. Rekla mi je: “Tvoj nevron 47 hrepeni po McChickenu.” Moral sem slediti znanosti. Zdaj raziskujem, ali krompirček sproži serotonin. Zaenkrat kaže pozitivno.

... Ker se po tako dobri hrani ne morem več premikati

... ima bliznji mek bolso ponudbo kot pri nas doma

... je bil v blizini mek in imam zdaj par kg prevec da bi se taka vrnila domov

... guzva na cesti… smo se ustavili v meku

... Dž gre, gremo u meka

... Pa veter piha ful, gremo v mek

... Pes iz sosednje hotelske sobe mi je pojedel potni list

... Ostal sem brez dokumentov in denarja, ampak imam dovolj točk v mek aplikaciji, da si kupim kosilo ;)

... na morju sem postala lačna riba ki nujno potrebuje meka da me spremeni nazaj v človeka.

... Bral sem neke mek izgovore, pa sem moral v meka, da se lahko spet normalno razmisljal

... zdej pa sm se spremenila v morsko deklico, ki je pod morjem odprla celoten chain mekovih restavracij

... postala sem bogata in prevzela celoten posel mekovim restavracijam, zdaj pa res ne morem domov

... zdaj ko imam v lasti vse mel

... Sem na morju posvojila mačka in ga rabim hraniti

... Sem prebral zadnjih nekaj vnosov in videl, da ni nobene rdeče niti in se popolnoma izgubil. Pot nadaljujemo od te točke, kam nas bo peljala pa nihče ne ve.

... Opazil sem, da imam po divjem dopustu v žepu samo 8€ in 70 centov.

... Prav dovolj za en velik mek meni

... ker je ravno sreda

... Bil sem na sliki na telefonu. Iz slike sem zagledal mek in sem skočil ven in si naročil big mac😉

... Ker je ravno ponedeljek

... Kupil sem si iphone 16pro max zato sem šel se počastit v meka.

... Potem pa sem ugotovila, da lahko osvojim glavno nagrado in dobim iPhone Pro Max v nagradni igri

... Zato sem poskusila s srečo in sodelovala...

... "Nisem jaz, to je moj notranji otrok, ki je lačen Happy Meala." 🧸🍔

... "To je raziskava – preverjam, če so krompirčki res vedno boljši v avtu kot doma." 🍟🚗

... Ker še nisem dovolj zapečena od sonca

... Grem peš do McDonaldsa po en BigMac in ameriški krompirček za dobro začet dan

... Da vzameš se kavo da ne zbudi za izzive na šihtu, ker samo bigmac in ameriški krompirček ne pomaga!

... Te poklicem kasneje imam zmenek z mekom ❤️

... … ampak če me kdo vidi, bom rekla, da je to del znanstvene študije o sreči v avtu.” 🚗🍔🍟

... … Ko sem stopil na tehtnico, se je prikazalo geslo Wi-Fi iz Meka — zdaj sem dolžan naročit vsaj en Happy Meal, da spet dobim signal

... Sem postal galeb, bom raje lovil Cheeseburgerje na plaži kot skrbi.

... Žal nimam časa, ker grem na nujen sestanek z Ronaldom McDonaldom – pravi, da me čaka na Big Mac brainstorming. Če zamudim, lahko cel projekt pade v vodo… oziroma v cocacolo.

... Sem postal galeb, bom raje lovil kečap pakete kot zamujene roke rokov.

... ker sem se zbudil na hrbtu velikanskega krapa, ki je letel skozi mavrični tornado, pristal v središču cirkusa s kloni na enokolesnikih, skoraj me je posrkalo v top, a me je rešila hamburgerska vila in me teleportirala v McDonald’s.

... Ne morem domov z dopusta, ker me je McDonalds zaposlil kot glavnega preizkuševalca krompirčka.

... Mi je bližje Mek tukaj kot doma.

... ...zato sem sedla in pojedla en mek.

... in takrat sem srečal govorečega krompirček, ki me je prosil, naj grem z njim rešit izgubljeni Big Mac iz zlobnih rok solatnega čarovnika.

... sem na poti na letališče zavil/a v all-inclusive bufet in še vedno iščem izhod.”

... ... in takrat sem naletel na govorečega krompirčka, ki je z dramatičnim tonom razkril svojo misijo: skupaj naj bi osvobodila legendarni Big Mac iz krempljev zloveščega solatnega čarovnika, ki je prisegel, da bo svet spremenil v brezokusno zelenjavno distopijo.

... mami se je odlocila da bo za vecerjo ricet a ko sem to videla sem se takoj odpravila v meka po en big mac veliki meni in ko je mami ugotovila da je njen ricet zanic je se ona prisla v meka

... delat je vija

... Moral sem na hitro do banke, potem pa sem srečal sosedovo mačko, ki je bežala proti centru. Medtem ko sem jo lovil, sem se spotaknil ob vonj po svežem krompirčku… in pristal v McDonald’su.

... ... ta mcdonalds je bil tako slasten, da se je sosedova mačka morala poskusit mcdonaldsove dobrote, za tem pa je takoj odbežala na sosedski mačkov sestanek, kjer je vsem povedala o svojem doživetju.

... Ko sem šla domov sem. spotoma zagledala McDonald's.Zato sem šla notri in naročila,krompirček ker je pač najboljši in McFlurry.Zdaj sedim tukaj,jem in uživam.

... ... ampak če me kdo vidi, bom rekla, da je to del znanstvene študijeo sreči v avtu."

... ... ker delam seveda raziskavo o sreči v avtu (beri: z mcdonaldsom v roki), rabim tudi velik vzorec za dokaz. Še enkrat se odpravim v Mcdonalds...

... Bil sem namenjen v fitnes, ampak sem se spotaknil ob vonju po McDonald’su, zdaj me boli noga in ne morem telovaditi. Tako sem se raje usedel v Mek zraven fitnesa in opravil ‘sedeči trening’ s pomfrijem v roki.

... … ker je letalo sicer vzletelo, ampak so ugotovili, da je pilot še vedno v vrsti za McDonalds na letališču, in zdaj vsi čakamo, da mu pripravijo chicken nuggetse 🍔🍟

... hotela sm kit kat sla sem v meka poj mcflurry z kit katom

... hotla sm vidt mojga crusha pa sm sla u meka da sm ga lah vidla

... love u mek

... hotla sm kupt milkshake ampak ima mek najbolšiga

... Rekli so mi, da je na koncu mavrice zaklad … ampak tam je bil samo Happy Meal.

... Ceprav je happy meal ubistvu boljse kot zaklad!

... Zaklad pa je seveda treba odklenit in za to potrebujemo natanko 3 smetanove omakice iz meka

... Veš, zakaj grem v McDonald's? Ker je to družinska tradicija. Moj dedek je šel, moj oče je šel, zdaj pa sem na vrsti jaz. Če prekinem verigo, se lahko zgodi, da se mi začne v hladilniku skrivnostno kvarit hrana. Tako da ja, to je stvar časti.

... Povsod je lepo a v McDonald'su najlepše.

... Ne morem domov z dopusta, ker je moj hotel postal McDrive, jaz pa lovim nagrade kot Pokémon-e

... Ker je ravno super sreda!!

... Povsod je lepo a v McDonald'su najlepše.

... ker sem odkril McDrive na vodi – do burgerja priplavaš kar z blazino. To je civilizacijski dosežek, ki ga doma še dolgo ne bomo imeli.

... ker tukaj natakar že ve na pamet mojo McDonald’s naročilo – doma pa bi moral spet vse razlagat

... Grem grem grem

... ...ker me je galeb sprejel v svojo jato in zdaj vsak dan tekmujemo, kdo prvi ukrade turistu pomfri.🐦🍟

... ker sem na plaži odprla uradni servis za izgubljene natikače.

... ker me je morska zvezda povabila na svojo rojstnodnevno zabavo in še vedno čakamo torto.

... ker sem postal osebni trener morskemu prašičku, ki se je naučil plavat hrbtno.

... Zgubil sem denarnico,zgubil telefon ampak bseeno mi je ostal Mc bon

... .. ker sem se prevec najedla mcflurryja.

... Prišel sem v meka samo zaradi tega, ker mi je hladilnik rekel da rabi dopust.

... komaj čakam da pride labubu mcdonalds igračka v sli

... … moj Big Mac še ni rešil sveta.

... … moj Happy Meal je izgubil igračko in zdaj potuje z mano po svetu, da jo najde....

... ...ker enostavno se ne morem upreti kombinaciji plaže,morja ter Big Maca z velikim krompirčkom z čedarom ki vse skupaj bolj popestri. Zraven pa še Mac flurry za piko na i ....!

... ker, je to raziskava kakovosti nekdo pač mora preverjati standarde.

... če pomfri lahko govori, bi mi povedal skrivnosti McNuggetov.

... Kaj bi bilo šele ,če bi McNugget lahko govoril😮

... Samo enkrat je sreda v tednu

... …Al sem bil že včeraj v Meku, nemorm vsak dan..😛

... Je mek 5 min stran od stanovanja

... ker doma nikjer v bližini ni meka, na morju pa je takoj za vogalom ;)

... Odkrivam recept za BigMack omako pa mi ne ratuje😅 če me nujno rabiš, veš kje me najdeš 😉

... Ker nacrtujem poroko z big mekom in sem zatopljena v papirologijo 🤭

... ....ker probavam nardit BigMac omakico, ampak mi nikak nea rata....

... … brez McFlurry-ja ob sončnem zahodu je življenje nepopolno.

... ......ker se vedno jem v McDonald's ...

... ...ker doma je McDonald's bližje,na morju pa dlje,zato potem vsaj do McDonald's porabim kaj kalorij da lahko potem jem😜

... Babica me je prosila naj grem u trgovino po kruh. Ampak ko sem sel mimo McDonaldsa sem se spomnil da ima ona umetne zobe. In kaj je mehkejše in prijazno za njene dlesni kot burger brez skorje? Tako sem tukaj rešujem babičin nasmeh.

... Ker se sreča meri v krompirčkih

... Ker sem šla preverit če je novi McFlurry res tako dober da pozabiš na bivšega

... Sem lačen in moram v mek

... trenutno na mcDrivu NI DRAME 🌈

... imamo meka doma

... Pozabu sm posadit krompir😜🤪

... ker ne vem kje živim

... Ravno ko sem klicala v McDonald ,da naročim enga Big Mac , mi je zmanjkalo baterije na telefonu

... Ker sem nehote posvojil kozoroga iz sosedove turistične kmetije in zdaj vztraja, da ga peljem na vožnjo z banano po morju, preden mi dovoli spakirat kovčke.

... frend evo ti Mek power bank. Nafilaj telefon in sebe 😉

... …ker sem na plaži najel ležalnik “do preklica” in preklica ni na vidiku.

... ker sem hotu malo “nafilat dušo” ne samo zdaj praznega telefona

... ker sem hotel preverit, če je Big Mac res enak v vsaki državi. Začel sem v Sloveniji.

... ker sem si rekel, da grem samo na sok… pa je sok prišel z menijem.

... ..nisem se pojedel meka iz te države

... ker nisem še probala novih stvari v drugem meku😏

... Ne morem domov iz dopusta, ker je navigacija zašla, zdaj pa me vztrajno vodi na lokacijo najbližjega McDonald’s, očitno ve, kaj je najboljše zame.

... Ne morem domov z dopusta, ker me je GPS usmeril naravnost v Mek.

... Sem lačen, ful

... Ne morem domov z dopusta, ker sem obtičal v vrsti za Big Mac.

... Lačen? Ja, mek. Itak!

... Ne morem domov z dopusta, ker sem sprejel pogodbo, da do konca poletja testiram vse McFlurryje.

... nevem res nevem

... Ne morem domov z dopusta, ker sem obtičala v McDonald’s drive-thru koloni, ki je očitno daljša od mojega dopusta.

... ker mi je na dopustu mcdonlads blizje

... sem po nesreči postal trener delfina, ki mi vsako jutro nosi big mac-a, domačini so me razglasili za častnega prebivalca in mi dali ključe mesta, bend pa me je vzel za trianglista – zdaj sem ujet med delfina, bend in župana, kovček pa še čaka.

... me čaka plovba z ladjo, na katerem je zdaj že moj kovček. Izobraževanje za trenerje delfinov namreč poteka na drugi strani Atlantika.

... Sorry, baterija na telefonu mi je bla že na 2 %, sem šel iskat vtičnico, pa je nisem najdu … pol sem pa pogruntal, da je pri Meku najboljša rešitev za slabo baterijo – ker tam polnim sebe z Big Macom in krompirčkom, telefon pa itak počaka.

... Hotel sem telefon dat na polnilec, pa sem ugotovil, da je moja baterija slabša kot moj karakter ob ponedeljkih. Zato sem raje šel do Mek-a – ker če že crkne telefon, naj bom vsaj jaz na polno napolnjen s cheeseburgerjem.

... Sem izgubil avto in zato nemorem prileteti cez okno

... Ker je moja leva noga malo daljša od desne, grem v meka.

... Ker je napoti do Meka zmanjkalo vetra

... Jutr pa morm prit ker je super sreda

... Sem bil na kosilu!,a meka pa še lahko

... Sem ravno kar jedel

... Sem na dopustu

... Tašča mi kuha

... ker sem podpisal pogodbo za doživljenjski all-inclusive pri McDonald’s – prvi trening z burgerjem imam ravno danes."

... Ker testiram burgerje

... Saj so tu tudi moji prijatelji in druzina in skipaj si narocimo meka😜

... “Šel sem v McDonald’s, ker imajo hitro in praktično izbiro. Vzel sem McWrap in kavo – lahek, svež obrok brez čakanja. Všeč mi je, da ponujajo tudi bolj zdrave jedi in prijeten ambient za kratek odmor.”

... ker sem med lovom na zadnji Big Mac na otoku po nesreči postal maskota lokalnega McDonald’sa, zdaj pa moram vsak večer plesati makareno ob peki krompirčka, dokler me ne zamenja novi turist, ki zna vsaj enega od treh Cheeseburgerjev zapeti na karaoke.

... … ker sem tukaj postala uradna preizkuševalka Big Macov. Vsak dan dobim novega, da preverim, če je sezamovo seme na pravem mestu in če ima omaka pravi okus. To je resna znanstvena naloga- Slovenija bo morala še malo počakati

... ker sem tukaj v Mcdonaldsu spoznala svojo sorodno dušo- osebo ki mi je čisto po naključju podala zadnji Chicken Mcnugget. Od takrat deliva pomfri in življenje… kako naj zapustim dopust ce pa imam tukaj svojo Mcljubezen

... ker sem po nakljucju odkrila da imajo tukaj Mcdonalds z vedno delujočim strojem za sladoled. ko se to videla sem vedela da moram tukaj ostati in vsak dan preverjati če se bo stroj kdaj pokvaril…. in dokler se ne, pac ne grem domov

... v sluzbi sem dobil odpoved morem se it potolazit v mcdonalds

... Danes še ne morem domov ker sem zdaj imel trening in sem ves izčrpan in bi rad šel jest ampak je nedelja tako da lahko grem samo v meka ker je edini ki je odprt in zato je tudi zakon pa še ohladiti se moram po mojem Big Macu z Mc'Flurry-jem

... mama je na dopustu pa “si morem sam kuhat”

... Ne morem domov z dopusta: letalo zamujalo, kovček pobegnil v Norveško, avtobus zavil v bananovo plantažo, vlak obstal zaradi krav, telefon crknil. Edina rešitev? McDonald’s – kjer sem moral testirati vse McFlurryje in krompirčke … dvakrat!”

... Ne morem domov, ker so vesoljci ugrabili moj kovček, galaksije plešejo, črne luknje zapirajo ceste, telefon spregovori z Marsom, edina rešitev za preživetje tega kaosa pa je McDonald’s – kjer krompirček rešuje vesolje!”

... Glih sem bil na poti in sem se ustavil pri meku

... Doma imam prazen hladilnik pa morem v meka

... Glih kuham govejo juhico pa nimam časa: " saj veš, da traja če hočeš dobro juhico" .

... … če je že mogu bit seks brezvezen, pol pa naj bo vsaj en Big Tasty 😜

... ker sem obležala v mivki na moji najljubši plaži, opazujem galebe in poslušam valove kako šumijo…Tako prijetno toplo mi je… Misl

... ... ker sem obležala v mivki na moji najljubši plaži, opazujem galebe in poslušam valove kako šumijo…Tako prijetno toplo mi je… Mislim da me je pesek potegnil vase , hkrati pa mi je se crknil telefon in nevem kako naj se navigiram domov.

... Me GPS vedno pelje do McDrive

... Pilota ni na letalu... Čaka na McFlurry s pistacijo

... Sem letalsko karto zamenjal za 6 McNuggetsov

... Ko kliknem navigaciji, da me pelje domov, vedno pristanem v McDonald'su

... Ker je rampa spuščena

... Jaz pa ne maram pritiskati zavor

... Raje pritiskam naročila v Meku

... ker sem ugotovil, da je edini all-inclusive paket, ki ga res rabim, kar meni v McDonald’su.

... ker sem tukaj našel svojo duhovno polovico… in se izkazalo, da je Big Mac.

... Doma nimam kuhinje in moja kuhinja je MEK

... mi je počila guma pred izvozom za Mek, zato sem zapeljal tja ter se najedel toliko, da ne morem hoditi.

... “Hotel sen samo posesati stanovanje, pa sem moral premakniti omaro, našel sem škatlo fotografij in obtičal v notalgiji. Valda sem ratal lačen, hladilnik pa prazen. Ni bilo druge kot da grem v Meka..”

... na ulici mi padel sladoled na tla, se dobro da sem stal pred mekom

... “Na avtobusni postaji sem srečal opico. Ukradla mi je sendvič in ga odnesla. Sledil sem ji, a ko sem končno prispel… stala je pred McDonald’som. Usoda je jasna.

... . “Moj GPS ima eno najljubšo destinacijo: McDonald’s

... “Šel sem tankat avto, pa sem natankal sebe v McDonald’su

... Na avtobusni postaji sem srečal opico. Ukradla mi je sendvič in ga odnesla. Sledil sem ji, a ko sem končno prispel… stala je pred McDonald’som. Usoda je jasna.

... Rekli so mi, naj sledim srcu… pa me je odpeljalo naravnost do McChicken sendviča.”

... ...in ko me je moj GPS končno pripeljal na mojo najljubšo destinacijo: McDonald’s na Mcdonaldsovi ulici 37, je bila restavracija nabito polna zaradi super srede, na kar sem očitno pozabil.

... Ravno ko sem zapeljal na linijo drive ina, pa mi je počila zadnja leva guma zaradi česar se je škržat na bližnji aroniji začel krohotati dokler mu ni spodvilo leve desne noge in je padel v proti tlem.

... Senco sem ujel, da je zavila v McDrive. Če gre moja senca tja, grem še jaz.

... Dons se mi ne da

... A sploh se potrebujem izgovor za McDonald's? zaslužim si ga

... Zjutraj sem se zbudil odločen, da danes jem samo solato, a sem pozabil kosilo, potem me je premamil vonj mimo McDonald'sa, srečal sem kolega, ki me je povabil na en meni … in zdaj sem tukaj – sit, zadovoljen in brez obžalovanj.

... Zjutraj sem bil odločn, da danes jem zdravo, a me je vonj McDonald'sa premamil, šel sem samo pogledat, srečal prijatelja, ki me je povabil, da naročiva nekaj skupaj – in zdaj sem tukaj, sit, srečen in poln dobrega humorja.

... Glih se peljem na pošto da poberem moj nou iphone 16 pro max.

... Kakat me fuuuul

... Nov okus sladoleda

... Nov okus sladoleda je samo izgovor za enega Big Mac-a. Potem pa šele pride sladoled.

... Ker nisem morala spati ker me je bolel trebuh pa šele čez 3 dni pridem iz morja kjer nisem našla meka

... V knjižnici sem reševal vrečko krompirja, ko prileti golob z obrnjenim zemljevidom in vpraša za piramide. Iz tal zraste krompirjevo drevo, galeb pa zakriči »Cheeseburger!«. Če to ni znak vesolja za McDonald’s, pol pa res ne vem kaj je

... Šel sem tankat, pa sem se spomnil, da tudi jaz rabim gorivo. In kaj je boljše gorivo kot Big Mac? Avto dobi bencin, jaz pa Mek – vsi zadovoljni

... Zbudil sem se lačen. Hladilnik prazen. Pes me gleda lačno. Tudi nima ključa od avta. In ker sva oba sanjala o pomfriju, sem vedel – danes greva v Mek. Saj je že skoraj humanitarna misija.

... Če pada dež, sonce, ali celo življenjske odločitve – v Meka grem, ker vsaka pot vodi do sreče... In ta je ovita v papir od Big Maca."

... "Pes je šel mimo Meka in potegnil mene za sabo. Rekel je: »En Chicken McNugget zame, en zate.« Nisem mogel reči ne."

... Šla sem domov pa je bla na semaforju rdeča luč pred mano je bil pa mek in pol sem ga gledala pa sm mogla it na en pomfiri pa sladoled pa še toča noč je bla pa dež je padu jst pa nemaram u dežju vozt zato sm mogla it v meka

... Cel dan nisem nič jedel in ni se mi dalo kuhati zato sem šel v maca tam naročil big Mac in pomfri pa še doma ni bilo nič v hladilniku

... Pelala sm se domov pa sm se spovlna d mam doma prazn hladilnik pa še denar sm mogla it zmenat pol sm pa šla v meka jest in pol sm vidla ful hude čevle in sm šla po čevle pol se mi je pa zaluštu še en mek sladoled

... Zavohal sem ga že na obvoznici, hotel sem se izogniti, ampak je avtopilot preprosto našel pot do Meka, in ni mi bilo žal

... da sem si naročil Meka iz Wolta

... Kljub temu da sm naroču iz wolta, me ni ustavl da sm šou zvečer še do meka.

... Reku sm si, bom samo en cheeseburger, pa sm na konc naroču še 20 nugetse pa sladoled, ker je bla akcija in se pač ni dal rečt ne.

... Hotu sm kuhat testenine, sam sm vidu da nimam niti testenin niti omake, pa sm se spomnu da ma mek vse ready v 5 minutah.

... sem porabila cel denar na meku in nimam za bencin domov

... ker nimam doma.

... "Šel sem samo po bencin, ampak sem se spomnil, da nisem jedel cel dan, pa sem rabil WiFi za nujen klic, in edino mesto v bližini z WiFijem in hrano je bil McDonald’s… čist slučajno."

... Moj mek je najboljši kadar je bližini,kjerkoli sem na morju.

... Doma sem hotel kuhati pa sem se spomnil da ima še mek točke za izkoristit

... Supeeeeer sreda…

... …Ker bi šef rad meka in mi podaljša malico da mu ga grem iskat. Pa še rečem lahko, da je gužva na cesti, pa pojem svoj pomfri ko je še vrel

... Potem sem pa narobe zavil in če sem se peljal glih mimot meka, sem se pa moral ustavit

... Zaprl so mi cesto do doma in edina cesta v celem Celju ki je bla odprta je bla ta do meka.

... Hladilnik se mi je pokvaru in zdj nimam nc hrane doma okej tk da ne morem druga kot v meka

... in v omari mi je ostala sam za v Mek obleka,

... Sem v Španiji v Malagi ob prekrasni plaži Marina. Gledam v sončni zahod ob šumenju morja ter uživam v slastnih grižljajih hamburgerja ter solati in slastnem sladoledu in Cool piti.

... … sem šel samo smeti ven odnesti, pa so mi vmes noge same zavile v Mek – zdaj pa razmišljam, a smeti odložim kar v Big Mac škatlo.

... V dobrem vremenu se prileže Mek mi, saj odženem stran vse skrbi. Paše tudi ob dežju, dušo boža vsak grižljaj mi. Brez Meka nobenega smisla ni v njem uživamo prav vsi.

... »Ne morem domov z dopusta, ker je avtobus obtičal v prometu, letalo je odpovedano zaradi nevihte, ladja je odplula brez mene, rent-a-car je brez goriva, poleg tega pa moram paziti hotelsko papigo, ki se me noče več spustiti.«

... so me vesoljci povabili na vesoljski McDonald’s, kjer skupaj testiramo nove burgerje s kozmično omako.

... sem obtičal v vrsti, ker Marsovci prvič naročajo Happy Meal v McDonald’su.

... sem se izgubila v labirintu krompirčkov in iščem izhod ob pomoči McFlurry kompasa.

... sem pomagal Einsteinu izračunati formulo za popolno razmerje med krompirčki in omako v Happy Mealu.

... …Sem organiziral olimpijske igre med krompirčki, kdo bo prvi do omake.

... ker me je Plankton, sovražnik Spužija Kvadratnika in gospoda Rakarja priklenil na detektor laži, saj je želel izvedeti skrivni recept za popoln BigMac.

... Zgodaj sem se zbudil, a moj pes je ugrabil mojo budilko in pobegnil z njo na planet Burgertron, zato moram nujno priti v McDonald’s, preden Big Mac postane zgodovina!«

... mi paše festa & siesta.

... ker sem spoznala lokalnega mačka, ki vsak večer pride na moj balkon in zdaj bi se počutila kot izdajalec, če ga pustim samega.

... “Šel sem samo posesat stanovanje, pa mi je sesalec požrl copat, jaz pa sem bosi nogi lovil pismo, psa in mačko na avtobusu, ki je peljal v center … in seveda sem končal v McDonald’su.”

... … sem se odločila za fitnes, a je tekalna steza odpovedala, luč je začela utripat kot znak iz vesolja, in sem dojela, da me vesolje kliče tja, kjer je sreča – naravnost v McDonald’s.

... … sem hotel samo obesit perilo, pa je veter odnesel majico do soseda, ta pa mi jo je vrnil skupaj s kupončkom za Big Mac. In ker se kupončka ne zavrne, sem pristal v McDonald’su.

... … sem hotela samo sprehodit psa, ampak je povlekel direktno do centra. Tam je zagledal klovna, jaz pa vonj krompirčka. In tako sva oba vedela – čas je za McDonald’s

... … sem hotel prižgat televizijo, pa je daljinec ujel signal s satelita in mi na ekranu napisal: ‘Če te je volja po sreči, pojdi po McNuggetse.’ In koga pa ubogam, če ne vesolja? Zato sem šel v McDonald’s.

... … sem si naredila čaj, pa je vrečka padla v obliki M. Jasno, to je bil znak, da se zeleni čaj ne more kosat z McFlurryjem. Zaprla sem čajnik in odprla vrata McDonald’sa

... … sem hotel meditirat za notranji mir, ampak sem namesto ‘ommmm’ v glavi slišal ‘pommmes frites’. Ko ti duhovni vodič šepeta krompirček, je edina pot prava – naravnost v McDonald’s.

... … sem hotel le kupit baterije, ker je moj telefon crknil. V trgovini pa je blagajna začela piskati v ritmu pesmi ‘I’m lovin’ it’. Nisem imel izbire – moral sem slediti zvoku do McDonald’sa.

... … sem odprla hladilnik, pa me je notri pričakal samo en osamljen kečap. Rekel mi je: »Poišči si družbo v McDonald’su.« In sem šla.

... … nočem domov z dopusta, ker mi je školjka na plaži zašepetala: »Še nisi poskusila McFlurryja v sončnem zahodu.« In školjk se pač ne ignorira – ostajam tukaj, dokler me ne peljejo v Mek.

... zamujam vse vlake avtobuse in lete ker me vsak znak vodi samo v eno smer proti meku naj bo to reklama na avtobusu tip ki je narisal big maca na pesek ali otrok ki je vprasal kje je happy meal jaz pac vem da domov ne grem dokler ne pojem tega burgerja

Oddanih je bilo že

702

Mek izgovorov.

Yaaay, samo še en korak do nagrade - izpolni podatke!

Za prejem kupona in sodelovanje v nagradni igri se prijavi z enakim naslovom, kot ga uporabljaš v McDonald’s aplikaciji. Kuponček te bo v aplikaciji čakal v 7 dneh. Če aplikacije nimaš, si jo hitro ustvari!

Ime

Priimek

E-naslov

Strinjam se s pravili in pogoji nagradne igre ter politiko zasebnosti.

Preverjamo tvoj Mek izgovor ...

Nadaljuj Mek izgovor!

Preberi (vsaj) nekaj zadnjih vnosov in smiselno nadaljuj zgodbo.

Pravila in pogoji nagradne igre

McDonald's nagradi
vsak tvoj izgovor!

Vemo, da vedno najdeš dober izgovor, da se odpraviš v Meka. Zato preprosto nadaljuj najdaljši Mek izgovor in prejmi nagrade!

P.S. Vsak, ki sodeluje, prejme Mek. Še en izgovor več za uživanje v McDonald's dobrotah!

Nagradna igra ti prinaša tudi vstopnico za ekskluzivni Mek izgovor stand up

Pripravi se na večer, ko bodo izgovori postali umetnost. Med vsemi sodelujočimi bomo izžrebali 100 srečnežev, ki bodo prejeli vstopnico za ekskluzivni Najdaljši Mek izgovor stand-up. Na odru te čaka nepozabna doza smeha z Gašperjem Bergantom in Žanom Papičem – pozabili pa ne bomo niti na razvajanje z najbolj okusnimi Mek dobrotami.

Še nimaš McDonald's aplikacije? Prenesi jo in sodeluj zdaj!

Prenesi si McDonald's aplikacijo, ustvari račun Moj McDonald’s z uporabo enakega email naslova, kot si ga vnesel za sodelovanje v nagradni igri in v nekaj dneh prejmi kupon ter se poteguj za ostale bogate nagrade!

Prenesi aplikacijo

Aplikacija je na voljo

Nadaljuj Mek izgovor in osvoji iPhone z najdaljšo baterijo!

Yaaay, samo še en korak do nagrade - izpolni podatke!

Preverjamo tvoj Mek izgovor ...

Nadaljuj Mek izgovor!

McDonald's nagradi vsak tvoj izgovor!

Nagradna igra ti prinaša tudi vstopnico za ekskluzivni Mek izgovor stand up

Nadaljuj Mek izgovor
in osvoji iPhone z najdaljšo baterijo!

McDonald's nagradi
vsak tvoj izgovor!